Kot je povedal resorni minister Vlado Dimovski, je Slovenija na področju dela na črno povsem primerljiva z EU-jem, tako z zakonsko ureditvijo boja proti njem kot tudi pri ocenah glede njegovega obsega.

Petina dela na črno
"Po okvirnih ocenah v Sloveniji delo na črno predstavlja kakšnih 20 odstotkov, medtem ko npr. v Nemčiji obseg dela na črno znaša 16 do 17 odstotkov," je povedal minister. Da s trenutnim stanjem ni zadovoljna nobena od držav, pa kaže sprejem resolucije, je pristavil. EU in tudi Slovenija si prizadevata za čimvečje zmanjšanje dela na črno oziroma za njegovo pretvorbo v redno zaposlitev, je poudaril. Med ukrepi, ki jih je sprejela država, je zakon o preprečevanju dela na črno, medtem ko aktivnosti koordinira posebna komisija, uveljavljen pa je tudi pravilnik o dopolnilnem delu, ki natančno določa, kdaj dopolnilno delo postane delo na črno, je še pojasnil minister.

Sicer pa so se ministri po besedah Vlada Dimovskega pogovarjali tudi o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki naj bi bila zagotovljena do širitve povezave, to je do 1. maja 2004. Predstave in pričakovanja posameznih držav glede poenotenja in posodobitve socialnih sistemov držav članic EU-ja so sicer zelo različna in usklajevanje se bo še nadaljevalo, je dodal.

Proti nasilju nad otroki in ženami
Na področju boja proti nasilju nad otroki, ženskami in starejšimi pa so ministri za zaposlovanje EU-ja in držav pristopnic potrdili drugo generacijo programa Daphne, v okviru katerega bo povezava za omenjeno področje v obdobju od leta 2004 do leta 2008 predvidoma namenila 10 milijard tolarjev, je povedal Dimovski. Slovenija zakona o preprečevanju nasilja nad ženskami in otroki še nima, je pa že v pripravi, je še dodal minister.

Sestanek s komisijo
Ob robu zasedanja so se neformalno sestali ministri prihodnjih članic EU-ja in Evropske komisije ter razpravljali o pripravah na črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki je eden od štirih strukturnih skladov povezave. Kot je povedal minister Dimovski, se Slovenija na črpanje intenzivno pripravlja in nima večjih težav. V okviru omenjega sklada bo Slovenija od leta 2004 do leta 2006 dobila približno tretjino vseh sredstev iz strukturnih skladov, to je od sedem do osem milijard tolarjev.