Tako ima direktorica CSD Piran Majda Golja od leta 2004 tudi samostojno podjetje za svetovanje in supervizijo Margo, ki je imelo med letoma 2007 in 2011 po podatkih GVina dobrih 63 tisoč evrov prihodkov. »Gre za dopolnilno popoldansko dejavnost, ki sem jo ustanovila zaradi lažjega poslovanja, ukvarjala sem se izključno s supervizijo, ki pa ni konkurenčna dejavnost, saj je CSD-ji ne izvajajo, zato za soglasje sveta zavoda nisem niti zaprosila,« pojasnjuje za MMC okoliščine zasebnega podjetništva Majda Golja, ki je že 25 let zaposlena na CSD Piran, od leta 2006 pa je vršilka dolžnosti oziroma direktorica centra.
V opravljanju zasebne dejavnosti, ki jo izvaja zunaj delovnega časa, ob koncih tedna in med dopusti, ne vidi nič spornega, saj supervizijo izvaja za strokovne delavce drugih centrov za socialno delo, kjer pa je nujen zunanji izvajalec. Meni, da svoje delo kot direktorica opravlja dobro, z izkupičkom iz lastnega s. p.-ja pa financira svoje izobraževanje s področja realitetne terapije. Golja je po podatkih Supervizorja Komisije za preprečevanje korupcije v zadnjih osmih letih od proračunskih uporabnikov prejela skupaj slabih 77 tisoč evrov. Njena plača direktorice CSD pa je avgusta po podatkih Ajpesa znašala 3.305 evrov bruto.
Mediacija brezplačna, prihodkov pa za skoraj 57 tisoč evrov
Tudi Ireni Pražnikar, ki je bila direktorica CSD Žalec od maja 2009 do konca leta 2010, se zasebna dejavnost ne zdi sporna, ker ni bila konkurenčna dejavnosti centra, ki ga je vodila. Trdi, da je v okviru Svetovalnice Medis izvajala mediacijo, ki je bila za uporabnike brezplačna. Odgovora na naše vprašanje, kako je lahko potem Svetovalnica Medis med letoma 2007 in 2011 ustvarila prihodke za skoraj 57 tisoč evrov, od Pražnikarjeve nismo dobili.
Supervizor pokaže, da je njena svetovalnica v zadnjih osmih letih od proračunskih uporabnikov prejela dobrih 46 tisoč evrov. Za delo v Medisu, kjer je opravljala projektna dela, je imela soglasje ustanovitelja oziroma sveta CSD Žalec. »V kolikor se dejavnosti ne prekrivajo in v kolikor je časovni obseg tako minoren, kot je bil v mojem primeru, to ne more biti sporno,« je prepričana Pražnikarjeva, ki zdaj zastopa Zvezo društev za socialno gerontologijo. Čeprav je lani po podatkih GVin ustvarila kar 335.690 evrov prihodkov, zastopstvo, tako Pražnikarjeva, opravlja prostovoljno.
Tudi Danica Kurent, ki je bila od septembra 2009 do konca letošnjega avgusta direktorica CSD Zagorje ob Savi, ima svoj s. p. Ukvarjala se je z izobraževanjem, ki ni bila konkurenčna dejavnost centru, zato kot Majda Golja ni zaprosila za soglasje sveta javnega zavoda. »Integriteta je bilo moje vodilo, delo zunaj centra me ni oviralo pri izvajanju del direktorice,« pravi. V zadnjih petih letih je zaslužila slabih 22 tisoč evrov. Od leta 1999 pa je od proračunskih porabnikov prejela slabih 11 tisoč evrov. Vse omenjene navajajo, da veliko njihovih kolegov in kolegic prav tako dela na področju izobraževanja, a to počnejo prek podjemnih in avtorskih pogodb, ki so v javnosti manj izpostavljene.
Ministrstvo: direktorji so lahko zasebniki, če spoštujejo konkurenčno klavzulo
»Ministrstvo je seznanjeno, da imajo nekateri direktorji zasebna podjetja, treba pa je preveriti, kakšna so to podjetja, kakšna je vsebina tega dela . Konkurenčne klavzule pri direktorjih so popolnoma jasne: nikakor ne smejo v svojih zasebnih podjetij izvajati to, kar delajo pri centrih. Lahko delajo kakšno drugo dejavnost, ne pa storitve, ki so povezane s socialnim varstvom. Če so storitve kakor koli povezane s socialnim varstvom, morajo imeti soglasje ministrstva,« je za MMC izjavil direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš.
Inšpektorat naj preveri in zmanjša »rekrutacijo« klientele
Ugotavlja, da dejavnost socialnega varstva ni pretirano regulirana. »Dejstvo pa je, da kar nekaj ljudi, ki dela v sistemu socialnega varstva, izvaja določene storitve, ki v principu niso socialnovarstvene storitve, gre za svetovanje, terapevtske storitve, ter dejstvo je tudi, da si določen del teh ljudi rekrutira »klientelo«oziroma uporabnike v času stika s temi uporabniki. To se nam zdi nesprejemljivo, tudi strokovno nedopustno, in te stvari bo treba z ustreznim inšpekcijskim nadzorom preveriti in zmanjšati, če se je res dogajalo,« predlaga Dominkuš.
O tem, ali lahko posamezniki dobro opravijo direktorsko delo, če ob tem vodijo še zasebno podjetje, pa Dominkuš »težko presoja, ker konkretnih podatkov ne pozna«. Ko smo ga čez nekaj dni seznanili s tremi konkretnimi primeri, pa je služba za odnose z javnostmi ministrstva za delo pojasnila, da je vlada 4. junija 2009 razveljavila sklep o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvah, po katerem se je opredeljevala konkurenčna klavzula v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in določile posledice v primeru njene kršitve. Razveljavitev je pomenila, da pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi direktorja ni več treba pridobiti mnenja (soglasja) ministra, ampak soglasje sveta zavoda kot organa upravljanja.
V svete zavodov imenujejo samo poslušne
»Izgovor ministrstva na člane sveta, ki naj bi bil organ upravljanja, je vsebinsko brezpredmeten, saj ima večino predstavnikov v svetih zavodov pristojno ministrstvo, ki preko vlade ureja imenovanje predstavnikov sveta zavoda,« pojasnjuje sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar. Članov svetov zavodov je okrog 900, imenovani so za štiri leta, letno se zamenja okoli 200 članov. »Gre za obsežen posel, imenujejo samo poslušne,« trdi Regvar in dodaja: »Že to, da nekdo postane direktor CSD-ja, je usklajeno na najvišjem vrhu ministrstva, usklajuje pa se praviloma med generalnimi sekretarji koalicijskih strank ali pa v nekakšni koalicijsko usklajeni komisiji, čim dlje od oči javnosti.«
Direktorji CSD-jev sodijo med poslovodne osebe v javnem sektorju, za katere velja zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in sicer v zvezi z nasprotjem interesov za javne uslužbence. S tem zakonom se je pojem zasebne koristi razširil tudi na nepremoženjsko korist ter osebne stike. Ministrstvo za pravosodje
»Konkretnih primerov sicer ne poznam, a sem začudena in mi to zares to ni všeč. Moje načelo je absolutno ločiti med javnim dobrim od skrbi za zasebno. Zasebniki so lahko dragoceni sogovorniki in sodelavci, ampak ne na način, da jemljejo iz skupnega za javno dobro, in se javno dobro vedno bolj krči. To je nesprejemljivo povsod, v šolstvu, zdravstvu in zdaj vidim, tudi v sociali,« pa je za MMC omenjene tri primere direktoric CSD-jev komentirala dekanja Fakultete za socialno delo, sociologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, sicer velika zagovornica socialne države in skupnega dobra, ki mora imeti prednost pred zasebnim.
Vsak je lahko zasebnik, a za svoj račun
»Zdi se mi, da bi povsod morale biti te stvari jasne in absolutno ločene. Zelo sem zadržana do tega. Mislim, da tega ne bi smelo biti. Zdravniki, na primer, delajo v javnem zavodu popoldne, zasebno pa dopoldne ali obratno. Vsak je lahko zasebnik, a za svoj račun,« je prepričana Gabi Čačinovič Vogrinčič. Na vprašanje, ali je mogoče, da direktor CSD dobro opravi svoje delo, potem pa je uspešen še v zasebnem podjetju, pa odgovori takole: »To je isto, kot če me vprašate, ali kirurg po ne vem koliko ur operacije lahko dela še kje drugje. Gre za to, da je to iz načelnih, v dobro skupnostih razlogov, za skupno dobro, nezdružljivo. To zmanjšuje dostopnost in naredi netransparentno vse poslovanje. Je pa eden od razlogov tudi razumevanje po osamosvojitvi, da si vsak vzame, kar mu pripada.«
Ni higienično!
Zato je prepričana, da bi morala biti zakonodaja bolj natančna, in ločiti javno dejavnost od zasebne. »Ne vem, če je kje na svetu to, da lahko koristiš vse javne usluge za svoje lastno delo. To ni dobro, ni higienično, to ne bi smelo biti. To mora veljati za način razumevanja socialne države in skupnega dobra za vse, sklene Gabi Čačinovič Vogrinčič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje