Neka legalizirana gradnja še ne more imeti enakega statusa kot gradnja, ki se je gradila po legalni in zakoniti poti, opozarjajo v arhitekturni zbornici. Foto: BoBo
Neka legalizirana gradnja še ne more imeti enakega statusa kot gradnja, ki se je gradila po legalni in zakoniti poti, opozarjajo v arhitekturni zbornici. Foto: BoBo
Hiša
V državi je od 400.000 do 450.000 neskladnih gradenj (objekti imajo gradbeno dovoljenje, a so zunaj okvirov) in 9.000 nelegalnih objektov. (Fotografija je simbolična.) Foto: BoBo

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je pripravilo zakon o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami in ga poslalo v 30-dnevno javno razpravo. Njegov namen je urejanje evidenc - da bodo vsi objekti, ki so v prostoru, tudi popisani. "Če imamo objekt v prostoru, to še ne pomeni, da je legalen," je dejal minister Samo Omerzel in dodal, da mora imeti vsak objekt svoj status - ali je legalen ali pa je treba definirati, ali ga je mogoče legalizirati. Pri tem bo ključen nadzor nad tem, kar se v prostoru dogaja.

Z zakonom želijo po ministrovih pojasnilih urediti tisto, kar je že v prostoru, pomemben pa je tudi za prihodnost, v kateri bo ključno vlogo odigral nadzor. "Da investitorji ne pridejo v situacijo, da gradijo objekt, ki ni skladen z gradbenim dovoljenjem," je poudaril minister.

Osnutek zakona predvideva triletno obdobje za legalizacijo za tiste objekte, ki bodo na ortofotoposnetkih do uveljavitve zakona, torej do leta 2015. Država namreč že zdaj ve za vsak objekt v prostoru, je še pojasnil Omerzel.

Za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1995, preprostejši postopki
Prelomno leto je leto 1995. Ko bo zakon začel veljati, bodo ti objekti že 20 let stali v prostoru, kar, meni stroka, pomeni, da gre za objekti, ki so dokazali, da v resnici ne motijo prostora, zato bo zanje postopek legalizacije preprostejši kot za tiste, ki so bili zgrajeni po tem letu, je navedel Omerzel.

Poenostavljen postopek legalizacije je predviden tudi za objekte, ki imajo gradbeno dovoljenje, a imajo manjša odstopanja, do 10 odstotkov.

Čisto vseh objektov ne bo mogoče legalizirati
Za objekte, katerih odstopanje je nad 10 odstotki ali nimajo gradbenega dovoljenja, pa je postopek drugačen. Tu sta predvideni dve fazi, ena za tiste objekte, za katere glede na prostorske akte ni ovir za legalizacijo, druga pa za objekte, ki jih bo mogoče legalizirati, a bo pri njih potrebna manjša sanacija.

Drugače bo z objekti, ki stojijo v prostoru, kjer prostorski akti ne dovoljujejo takšne gradnje - teh namreč ne bo mogoče legalizirati. "Čisto vsi objekti ne bodo mogli biti legalizirani," je dejal Omerzel in dodal, da si v zakonu prizadevajo za to, da se večina objektov legalizira.

Zakon v veljavo prihodnje leto
Po neuradnih ocenah je sicer v državi od 400.000 do 450.000 neskladnih gradenj (objekti imajo gradbeno dovoljenje, a so zunaj okvirov), medtem ko naj bi bilo nelegalnih oz. brez gradbenega dovoljenja okoli 9.000 objektov. Zakon naj bi vlada potrdila julija, državni zbor pa bi ga lahko sprejel do konca leta, tako da bi začel veljati prihodnje leto. Po uveljavitvi zakona bo steklo štirimesečno prehodno obdobje, namenjeno čim bolj kakovostni pripravi in izvajanju zakona, tako da ta ne bo le črka na papirju.

Na osnutek zakona so se že odzvali v arhitekturni zbornici, kjer opozarjajo, da se z osnutkom zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami zdaj hiti. Vodja komisije za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije Helena Kovač je tako opozorila, da je zakon na nek način "kurativa", preventivnega zakona pa ni.

Opozorila: Legalizirana stavba ne more biti enaka kot legalno zgrajena
Pripravljavci osnutka so sicer upoštevali pripombo zbornice, da odgovorni projektanti ne morejo prevzemati odgovornosti kar tako in da neka legalizirana gradnja še ne more imeti enakega statusa kot gradnja, ki se je gradila po legalni in zakoniti poti. Lahko ima nekakšen status legalizacije, če pa hoče dobiti gradbeno dovoljenje, morajo biti izvedena še druga preverjanja, kot to predvideva zakon o graditvi objektov, je poudarila Kovačeva.

Brez inšpektorjev ne bo reda
V zbornici sicer še vedno pogrešajo natančnejšo oceno stanja, prav tako analizo vzrokov ter projekte in strategije za bolj kakovostno pripravo zakonskih rešitev. Kovačeva je izpostavila tudi opozorila inšpektorjev, da z zdajšnjo kadrovsko zasedbo v tem trenutku ne morejo obvladovati položaja, če se nekatere dolgoletne zadeve ne bodo pospravile z njihovega dnevnega reda.