Kočevski rog, Jama pod Macesnovo gorico. Med raziskovalno akcijo študentov Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani najdeni predmeti slovenskih žrtev, 2003. Foto: Arhiv Mitje Ferenca
Kočevski rog, Jama pod Macesnovo gorico. Med raziskovalno akcijo študentov Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani najdeni predmeti slovenskih žrtev, 2003. Foto: Arhiv Mitje Ferenca

"Žrtve si zaslužijo spomin, resnico in pravico," je v uvodnem nagovoru dejala direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, ki je izpostavila, da je nekakšna skupna rdeča nit obeh predstavitev človek, ki je trpel, ki je bil mučen ali umorjen.

Predsednica komisije vlade za izvajanje zakona o popravi krivic Majda Pučnik Rudl je na podlagi podatkov iz različnih publikacij predstavila statistične podatke povojnega komunističnega nasilja. Kot je dejala, je bilo v nasprotju z načeli in pravili pravne države usmrčenih 18.281 slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov ter več kot 100.000 pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, tudi žensk in otrok.

"Tako imenovane razredne sovražnike so strpali v zapore. Bilo je osem večjih in več manjših koncentracijskih taborišč, štiri kazenska taborišča za prisilno delo, 20 taborišč za poboljševalno in družbenokoristno delo," je dejala Pučnik Rudlova.

Bilo je okoli 25.000 političnih zapornikov, blizu 60.000 nasilnih razlastitev premoženja, hkrati je bilo v Avstrijo izgnanih okoli 10.000 predstavnikov nemške narodne manjšine. Več kot 100 po večini premožnih slovenskih družin je bilo izgnanih v Avstrijo, 215 madžarskih družin v letih 1948 in 1949 pa iz vasi Petišovci, je še dejala in dodala, da o tem, da za številne po koncu vojne ni bilo svobode, priča tudi podatek o več kot 60.000 beguncih, ki so od konca vojne leta 1945 bežali pred nasiljem in se razselili po svetu.

V nadaljevanju je Pučnik Rudlova predstavila delo komisije, ki različnim osebam na podlagi vložene zahteve podeljuje tri različne statuse: status nekdanjega političnega zapornika, žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja ali njenega svojca. Komisija na osnovi teh statusov odloča tudi o pravici do odškodnine in pravici do priznanja pokojninske dobe. Obe pravici mora posameznik nato na podlagi zahteve izvršiti na Slovenskem državnem holdingu za pridobitev odškodnine in na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za priznanje pokojninske dobe. Hkrati je mogoča tudi revizija pravnomočne obsodilne kazenske sodbe, izdane med letoma 1945 in 1990 na ozemlju Slovenije.

Foto: SCNS
Foto: SCNS

Komisija je med letoma 2001 in 2018 obravnavala 27.455 zadev. Status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja je priznala 6.841 ljudem, status nekdanjega političnega zapornika 21.149 ljudem. Priznala je tudi 15.453 statusov svojcev žrtev povojnih pobojev. Skupno je bilo tako do odškodnine upravičenih 34.783 ljudi, med katerimi številni niso oddali vloge, da se jim odškodnina odmeri in izplača, šlo jim je le za povrnitev dobrega imena, je povedala predsednica komisije. Po oceni komisije je kljub temu vlogo za priznanje statusa oddala le slaba četrtina upravičencev.

Zbrana pričevanja žrtev
Spletno stran Zakladnica spominov sta predstavili njeni urednici Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič, ki sta povedali, da je njen namen dati možnost spregovoriti žrtvam in njihovim svojcem, pa tudi ozaveščanje. Hkrati gre za bogato študijsko in raziskovalno gradivo.
Spletna stran, ki je nastala konec leta 2018, ponuja okoli 400 video, zvočnih in pisnih pričevanj v slovenskem in angleškem jeziku. Gre za pričevanja iz Severne in Južne Amerike ter Evrope, ki globlje predstavljajo dogodke iz nedavne slovenske zgodovine, med katerimi je veliko spominov na prva povojna leta in povojno begunsko problematiko.