Pogrebne slovesnosti so se udeležili številni svojci žrtev. Foto: Borut Živulović/BoBo
Pogrebne slovesnosti so se udeležili številni svojci žrtev. Foto: Borut Živulović/BoBo
Borut Pahor
"Nihče izmed nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Tudi glede preteklosti. Glede tega nima nihče pravice obsojati nikogar," je še dejal Pahor. Foto: Borut Živulović/BoBo
Huda Jama
Pokop 800 žrtev iz Hude Jame. Foto: Borut Živulović/BoBo
Dopoldne se je spominu na žrtve poklonila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Foto: BoBo
Pokopali še zadnje žrtve iz Hude Jame

Predsednik republike Borut Pahor je v svojem govoru na slovesnosti poudaril, da sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha. "Ne spreminjamo zgodovine, spreminjamo prihodnost. To je korak naprej," je dejal Pahor in poudaril, da smo Slovenci v polovici stoletja doživeli tako narodni razkol kot tudi narodno enotnost, brez katere ne bi imeli lastne države.

Kot je dejal, še zmeraj "težko razumemo nedoumljive skrivnosti človeškega bitja, ki je od nekdaj zmoglo najplemenitejša, a tudi najstrašnejša dejanja". Po njegovih besedah pa razumemo, kaj so zgodovinske politične in moralne zmote, ki jih nikoli več ne smemo ponoviti, ne glede na naša različna politična, verska ali druga prepričanja. Odpuščanje in sprava pa sta v prvi vrsti globoka intimna vzgiba. "Nihče izmed nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Tudi glede preteklosti. Glede tega nima nihče pravice obsojati nikogar," je še dejal Pahor.

Cvikl daroval mašo v mariborski stolnici
Žrtvam so se poklonili, poleg Pahorja, tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, in podpredsednik slovenske vlade Boris Koprivnikar, ki je položil venec, slovesnosti pa se predstavniki vlade, zaradi vladne seje, niso udeležili.

Še pred uradno slovesnostjo pa je nadškof Alojzij Cvikl daroval mašo v mariborski stolnici in pozval k spravi ter odpuščanju. "Imejmo pogum priznati vsak svoj del krivde in si sezimo v roke ter s tem omogočimo vsem žrtvam, poleg pravice do groba tudi večni mir in pokoj," je dejal Cvikl in dodal, da je naloga, ki nam jo dajejo žrtve Hude Jame, da v sebi in med nami krepimo sile dobrega ter se zavzemamo, delamo, živimo in se darujemo za resnico in za vrednote, ki svet, povezujejo in ga tako ohranjajo.

Sprva je bilo napovedano, da najvišjih predstavnikov hrvaške države, po zbranih podatkih je velik del žrtev iz Hude Jame Hrvatov, ne bo na pogrebni slovesnosti in da se bo spominu žrtev poklonila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Vendar je novi hrvaški premier Andrej Plenković ob 11.00 na Twitterju objavil, da bo popoldne izrazil spoštovanje žrtvam skupaj z zunanjim ministrom Davorjem Ivom Stierjem.

Grabar Kitarovićeva se je žrtvam poklonila skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem. "Prišla sem se poklonit vsem Hrvatom in vsem drugim žrtvam množičnih pobojev s strani komunističnega režima po drugi svetovni vojni. Vsaka žrtev zasluži pieteto in danes je dan, ko se moramo v miru, z dostojanstvom in pieteto pokloniti žrtvam. Zgodovinsko resnico pa je treba ugotoviti, ker je potrebna za boljšo prihodnost," je dejala Grabar Kitarovićeva.

Sušnik: Vir delitev je odnos do zločina
Na osrednji slovesnosti je predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik poudaril, da razumevanje današnjega dogodka zahteva premislek o vrednotah razdeljenega slovenskega naroda. Vir teh delitev pa niso trupla, ki prihajajo na površje iz več kot 600 prikritih morišč, temveč odnos do zločina, ki je povzročil te žrtve, je dejal Sušnik in dodal, da zaradi radikalnega razhajanja pri vrednotenju naše preteklosti nismo zmožni skupaj gledati v prihodnost.

Izpolnjevanje civilizacijske dolžnosti
Predsednik DZ-ja Milan Brglez, ki je v spominskem parku položil venec, je dejal, da danes država izpolnjuje svojo civilizacijsko dolžnost, ob tem pa dodal, da je iz pietete delati politične točke zanj nedopustno in nesprejemljivo.

Izvedba izkopa, prenosa in pokopa po sedanjih podatkih okoli 3000 žrtev v Hudi Jami je predvidena v 17 mesecih in naj bi bila končana do konca prihodnjega leta. S tem se bo končalo aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine, hkrati pa bo izpolnjena odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev.

SŠK poziva k ureditvi Teharij
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je v izjavi za javnost zapisala, da pozdravlja odločitev državnih organov, da po sedmih letih začnejo prenos prve skupine posmrtnih ostankov žrtev revolucije in povojnega nasilja iz Hude Jame ter jih dostojno pokopljejo.

"Omenjeni pokop skupaj s pokopom žrtev iz Krimske jame predstavlja začetek procesa evidentiranja več kot 700 morišč in iznosa ter pokopa na desettisoče zunajsodno umorjenih Slovencev in pripadnikov drugih narodov. Prepričani smo, da ima slovenska država dolžnost, da posmrtne ostanke vseh žrtev izkoplje iz morišč, zagotovi postopke za njihove identifikacijo ter jih spoštljivo in dostojno pokoplje. Ob tem pozdravljamo odločitev Policije, da iz posmrtnih ostankov jemlje vzorce za poznejšo DNK-identifikacijo žrtev in možnost, da njihovi svojci lahko pridobijo informacije o umorjenih sorodnikih ter jim zagotovijo primeren pokop v domačem kraju," so zapisali.

Hkrati v SŠK-ju pozivajo pristojne državne ustanove, da poskrbijo za čimprejšnjo sanacijo in dokončno ureditev Spominskega parka Teharje – Huda Jama, da bo mogoče tudi na tem mestu spomina zagotoviti primeren prostor za pokop žrtev. "Ob tem poudarjamo, da bi morale biti slovenske žrtve pokopane na Teharjah, se pravi bliže krajem, kjer so bili ti naši rojaki v veliki večini doma in kjer so bili pomorjeni. S tem bi preprečili bojazen, da bodo žrtve s pokopom na oddaljenem kraju odrinjene na obrobje našega zgodovinskega spomina," poziva SŠK.

Pokopali še zadnje žrtve iz Hude Jame