Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona

Tretji, zadnji dan posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju je bil tudi zaključek priprav Slovenije na članstvo v Varnostnem svetu OZN-a. Kot je znano, Slovenija že od oktobra sodeluje pri delu Varnostnega sveta kot opazovalka, uradno pa bo svoj sedež zasedla čez dvanajst dni, 1. januarja. Ob tej priložnosti je slovensko vizijo za opravljanje te pomembne funkcije in za delovanje v vse bolj zaostrenih mednarodnih razmerah v Odmevih pojasnila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Pogovor je vodila Tanja Starič.


Sorodna novica Diplomati na letnem posvetu končujejo priprave na nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN-a

V ospredju je Varnostni svet, vemo, kaj se bo zgodilo čez 14 dni. Slovenija je kot opazovalka zraven že od 1. oktobra. Kaj se je v tem času pokazalo kot največji izziv?
Zagotovo je velik izziv, da smo v času, ko je Varnostni svet močno razdeljen, ko je tudi svet močno paraliziran, v Varnostnem svetu kot opazovalka. To se je zlasti izrazito začelo z rusko agresijo v Ukrajini, februarja bosta dve leti. Zdaj imamo hud konflikt na Bližnjem vzhodu in praktično skoraj nobena resolucija skozi Varnostni svet nima zadostne večine. To iskanje kompromisov, da sprejmemo samo resolucije, ki so izrazito humanitarno naravnane, kar pravzaprav ni glavna vloga tega organa, je seveda ena velika izkušnja za nas. Za Slovenijo je glavno vodilo to, da zagotavljamo mednarodno pravo, humanitarno pravo, mednarodno spoštovane meje, zaščito civilistov in pa spoštovanje človekovih pravic. Temu načelu sledimo in to je ta moč argumentov v nasprotju z argumenti moči.

To bo zastopala Slovenija. Je Slovenija kot nestalna, majhna članica, na to pripravljena s kadrovskega, finančnega, strokovnega vidika?
Bi rekla, da je. Zdaj smo imeli dva dni posveta na Brdu. Skupaj je bil skoraj celoten diplomatski aparat, vsi – veleposlanice in veleposlaniki. Ekipa v New Yorku je res zelo dobro pripravljena. Tudi znotraj mojega kabineta je imenovana projektna ekipa. Koordinacija poteka tedensko. Imamo res dobre diplomate in ta ekipa je zelo motivirana in profesionalna. Dopolnili smo jo v New Yorku, ves čas dobivamo informacije. Jaz mislim, da se tudi drža Slovenije zdaj, ko gre za vprašanje grozljive tragedije v Gazi, izrazito kaže na pravi strani zgodovine. Imamo samozavestno držo, sledimo načelom, ki sem jih prej omenila in to tudi znamo samozavestno povedati. Sama sem lahko izkoristila to priložnost nedolgo nazaj v Varnostnem svetu.

Koliko novih ljudi to pomeni?
Če imamo v normalnih razmerah, ko nismo ne v kampanji ne v Varnostnem svetu, osem do 10 diplomatov, danes govorimo od 25 do 30. To je kar velika številka za državo naše velikosti. Tu smo se malo primerjali ali z Malto ali z Irsko, smo tudi tesno sodelovali. Države nam pomagajo, imamo tudi kakšne sodelavce iz drugih držav z izkušnjami. Tudi sama sem v kampanji veliko poslušala, kaj nam svetujejo drugi. Danes predvsem vzpostavljamo sodelovanje z nestalnimi članicami, kjer imamo veliko vlogo. Tu je tudi velika teža, ker lahko pravzaprav 10 držav in pet stalnih premeša odločitev in sprejemanje. Ta zavezništva, to zaupanje je zelo pomembno. Mislim, da je danes med desetimi nestalnimi članicami zaupanje. Prijateljski odnos ima precej veliko težo in s temi ministri zelo dobro sodelujemo.

Politiki, se pravi zunanja ministrica, predsednica države, predsednik vlade, predsednica parlamenta, vsi ste zelo dobro sodelovali v času, ko se je Slovenija potegovala za članstvo. Kaj pa zdaj to pomeni? Kakšna bo zdaj vloga recimo predsednice države, predsednika vlade?
Večkrat pravim, da je to nacionalni projekt. Začela ga je prejšnja vlada. Jaz sem ga z veliko motivacijo in tudi vero, da je to velik projekt za Slovenijo, prevzela in prav zato smo uspeli, ker smo govorili z enim glasom in to je mogoče tista veščina ali prednost zunanje politike: da ko nastopamo enotno, takrat smo močni. Tako želim delovati tudi vnaprej. Stalno obveščam odbor za zunanjo politiko, kaj se dogaja na vladi, pa skozi civilno družbo, skozi strokovni svet, da imamo čim širše soglasje, ko zastopamo naša stališča v zunanji politiki.

Bo treba paziti pri kakšnih izjavah.
Želim si, da tudi ljudje, ki so nas zelo podpirali, razumejo, da je to nek projekt, ki nam je lahko v ponos. Je izziv, a izjemna priložnost.

Sorodna novica Unicef: Gaza najnevarnejši kraj za otroke. V Egiptu nova pogajanja o premirju.

In da je to nacionalni projekt. Varnostni svet naj bi nocoj spet govoril o resoluciji o premirju. Vemo, kaj se je zgodilo: ZDA so blokirale prvo resolucijo, pogojujejo tudi zdaj. Najbrž ni vprašanje, kako bi se tu odločala Slovenija?
Slovenija je sopredlagateljica resolucije, kot je bila sopredlagateljica prejšnje resolucije v Varnostnem svetu. Obe sta humanitarno naravnani. Gre za resen poziv k takojšnjemu humanitarnemu premirju, za poziv k humanitarni dostavi. Mi smo danes v Gazi priča ... Rekla bi, da je svet padel na preizkušnji, testu človečnosti. Govorimo o 20 tisoč žrtvah, med njimi dve tretjini nedolžnih otrok in civilistov. To je hudo grobišče in ne bo popravnega izpita, tako da tu Slovenija išče vse rešitve vzporedno s humanitarnim premirjem za nadaljnjo politično ureditev Gaze, Zahodnega brega. To pomeni priznanje Palestine. Kdaj bo tisti pravi trenutek, da lahko morda že manjše število držav članic Evropske unije naredi ta korak.

Sorodna novica Nemški obrambni minister: Nemčija mora postati sposobna za vojno

To ste tudi že rekli: ni še pravi čas. Kako pa komentirate izjavo nemškega obrambnega ministra, da se mora Nemčija in z njo tudi Evropa pripraviti na to, da je možna vojna?
Nekateri že danes pravijo – ko spremljamo konflikt na Bližnjem vzhodu – da je to lahko začetek tretje svetovne vojne. Zato je prizadevanje mednarodne skupnosti, da se konflikt ne razplamti v regiji in da zagotovimo varnost in premirje, toliko bolj pomembno. Ne bi grozila, da smo na pragu tretje svetovne vojne, bi pa naredila vse za to, da zagotovimo mir in da zaščitimo civiliste. Slovenija to počne, to počne zelo aktivno in dejavno in to počne z enako mislečimi državami. Mogoče je ta izjava tudi v delu kdo ve kakšne že predvolilne kampanje. Kakor koli, razmere je treba vzeti resno, tudi ta konflikt na Bližnjem vzhodu, ki ni nov, ampak ki je zdaj dobil razsežnosti, ki lahko vodijo tudi v konflikt.

Ampak vi govorite o diplomatski rešitvi, ne o tem, da se krepi obrambna moč Evrope.
Absolutno je tisto, kar mi zagovarjamo, mir po diplomatski poti, politična rešitev, ne na račun vojaških sredstev.

Slovenska diplomacija v vse ostrejših mednarodnih razmerah
Kakšne so diplomatske rešitve za Gazo?