V začetnem nagovoru je v imenu predlagateljev veta poslanec Rajko Fajt povedal, da sta direktorja državnega arhiva in Sove leta 2010 protizakonito preprečila vpogled v arhivsko gradivo. Opozoril je tudi na nekonsistentnost pri časovnih rokih prehodnih določb, ki so ponekod dolgi pol leta, ponekod pa izredno kratki, in dejal, da ni jasno razvidno, ali je mnenje komisije za arhiv obvezujoče. Dodal je, da ne vidi razloga, da se arhive, glede na to, da so bili odprti štiri leta, zdaj zapre, zato so tudi podali pobudo za veto.

Širca poudarja nujnost spremembe zakona
Ministrica za kulturo Majda Širca je na izredni seji državnega sveta poudarila, da bomo z novim zakonom uvedli ureditev, ki je poznana povsod razen pri nas. Zakon iz leta 2006 je po besedah Širce popolnoma odprl arhiv SDV-ja, vključno z dokumentacijo o dejavnosti v tujini. Hkrati, ko je storil to, ga je tudi zaprl, saj je z nekaterimi podzakonskimi akti, ki ne temeljijo na zakonu, določil, v katerih primerih je gradivo označeno kot tajno, je dejala Širca.
Dodala je, da bi gradivo, ki bo delno zaprto, po novem obravnavala komisija, ki bi jo sestavljali predstavnik državnega arhiva, predstavnik Sove, predstavnik informacijskega pooblaščenca in dva strokovnjaka arhivske, pravne ali druge družboslovne stroke. To komisijo bi imenoval državni zbor, ta pa bi določila, ali se gradivo lahko posreduje javnosti.
Selan: Ščitimo interese Slovenije
Kot je pojasnil direktor Sove Sebastjan Selan, država ne želi zapirati arhivov, ki govorijo o nekdanji notranji problematiki, temveč bi rada zgolj zaščitila informacije o obveščevalnem in protiobveščevalnem delu, ki ga še danes nadaljuje Sova, ter s tem posameznike, ki so v preteklosti opravljali delo za SDV v tujini. S tem po mnenju Selana ščitijo nacionalne interese Slovenije.

Selan je prepričan, da novi zakon problematiko ureja na način, ki je uveljavljen drugod po Evropi, hkrati pa zatrjuje, da bo komisija, ki jo novi zakon uvaja, prebrala vse dokumente in presodila, kateri bi bili lahko sporni za objavo. "In samo te dokumente bodo označili kot tajne, vsi preostali bodo še naprej dostopni vsem," je sklenil direktor Sove.
Svetniki so med sejo predstavljali tudi stališča za in proti vetu na zakonsko novelo. Svetnik Jože Mencinger je povedal, da ne vidi razloga za nasprotovanje novemu zakonu, saj nacionalna varnost očitno ni bila ogrožena, če se s tem ukvarja ministrstvo za kulturo. "Glasoval bom proti vetu, ker se s tem ustvarja zgolj paranoja v državi," je pojasnil svojo odločitev.
Tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je povzel mnenje Širce, da novela zakona ne omejuje dostopa do gradiva, temveč ga zgolj regulira. Po njegovem mnenju zato tudi ni razloga za skrb državnih svetnikov. Gre zgolj za odpravo neskladja med krovnim zakonom in podzakonskimi akti, in sicer na način, ki je značilen tudi za druge, starejše demokracije.

Spet prekinjena seja
V državnem zboru je bila znova, že tretjič, prekinjena nujna seja komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, na kateri so se člani komisije spraševali, ali pomeni omejitev dostopa do arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije (gradiv nekdanje Službe državne varnosti - Udbe), ki je javno dostopno, nedopustno zlorabo prava.
Rožej: Opozicija želi predsednika označiti za lažnivca
Branko Marinič (SDS) je uvodoma poudaril, da razprava ne bo imela neposrednega televizijskega prenosa zaradi zapleta pri razporeditvi delovnih teles DZ-ja po dvoranah. Prepričan je, da je k temu zapletu pripomoglo tudi vodstvo državnega zbora.

Vito Rožej (Zares) je povedal, da verjame, da je bil predsednik republike Danilo Türk obveščen o atentatu v Velikovcu, dokumenti, ki govorijo o tem, pa naj bi bili že dolgo časa javni. Meni, da želi opozicija zdaj z manipulacijami predsednika označiti za lažnivca in tako diskreditirati simbolni vrh države.

Kaj je v ozadju nedostopnosti SDS-ove spletne strani?
Predsednica komisije Eva Irgl je ob tem izpostavila, da so dokumenti, odkar so jih objavili na spletni strani SDS-a, nedostopni, sprašuje pa se, ali se je to zgodilo zaradi prevelikega navala na spletno stran ali je v ozadju nekaj drugega.

Janez Kikelj (SD) je zatrdil, da je sam brez težav dostopal do spletne strani, in dodal, da dokumenti, ki jih je objavil SDS, niso niti kronski niti kakršen koli drug dokaz o vpletenosti predsednika v atentat v Velikovcu. Njegov strankarski kolega Samo Bevk je ob tem dodal, da je vsa ta zgodba okoli zapiranja arhivov velika manipulacija z javnim mnenjem.

"Tej vladi želite očitati to, kar ste sami delali v prejšnjem mandatu," je dejal in s tem opozoril na uredbo prejšnje vlade, s katero naj bi ta zapirala arhive. Irglova se je odzvala z besedami, da nikakor ni šlo za zapiranje arhivov, temveč le za prenos gradiv iz Sove v Arhiv Republike Slovenije.

"Tisti, ki so hoteli preprečiti dostop do arhivov, so sprožili razpravo"
Nepovezani poslanec Andrej Magajna je povedal, da je pri vsej zadevi največja ironija v tem, da so ravno tisti, ki so hoteli preprečiti dostop do arhivov, sprožili razpravo o zgodovini. Ta naj bi zdaj začela zanimati tudi njega, vključno z vlogo predsednika republike pri napadu v Velikovcu. Prepričan je, da je tudi v Türkovem interesu, da se razjasni njegova morebitna vpletenost v omenjeni dogodek.

Poudaril je še, da arhivi niso nedostopni samo zaradi protipravnega zapiranja, temveč tudi zaradi tega, ker so bili številni arhivi SDV-ja nezakonito uničeni. Sprašuje se, kdo je uničil ta gradiva in kdo je bil naročnik.