Zakon določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Foto: BoBo
Zakon določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Foto: BoBo

Državni svet je na izredni videokonferenčni seji glasoval o predlogu veta na novelo zakona o vodah. Veto je predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki se je pridružila oceni strokovnih združenj in civilne družbe, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda. Za veto je glasovalo 14 državnih svetnikov, proti pa jih je bilo 19.

V razpravi so pobudniki veta pozivali zlasti k ponovnemu premisleku in sopostavljanju mnenj med predlagatelji novele in stroko o spornih delih zakona.

"Stroka pravi, da bo lažje zidati"

Svetnik Matjaž Gams, predstavnik raziskovalne dejavnosti v interesni skupini negospodarskih dejavnosti DS-ja, je v imenu predlagateljev veta poudaril, da so nekaterim členom zakona nasprotovali "najboljši strokovnjaki, kar jih imamo v Sloveniji". "Vsa stroka, s katero sem imel stik, meni, da je v nekaj členih preveč nejasnosti in da so preveč odprta vrata tujemu kapitalu, da bo pozidal najlepše slovenske bisere," je dejal.

Vprašanje je, ali novi zakon gradnje na obali ali ob jezerih in rekah olajšuje ali otežuje. "Stroka pravi, da bo lažje zidati. Vprašanje je, komu verjamete ministru, ki je sicer strokoven, pameten in kakovosten posameznik, a vendar je politik. Ali verjamete stroki, ki jo sestavljajo pametni, sposobni ljudje, ki niso politiki, ampak so strokovnjaki, ki vse življenje delajo pri vprašanjih vode. Zame se ve, komu verjamem vedno verjamem stroki," je poudaril.

Zakon določa, da se na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer med drugim dopušča tudi gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte, ter gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

Ne nazadnje je Gams spomnil tudi na to, da so nevladne organizacije že uspešno napravile prvi korak k razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodi. "Če mene vprašate, mislim, da bo referendum uspel. Ker s komer koli se pogovarjam, vsi pravijo, da je voda ključnega pomena," je dejal.

Nekateri državni svetniki so sicer poudarjali, da bi z odložilnim vetom Vizjaku in stroki dali še eno priložnost, da v dialogu oblikujejo ustreznejši predlog. "Moj glas bo namenjen potrebnemu času za presojo dopolnil in pojasnil," je dejal svetnik Franjo Naraločnik. S tem bi se tudi izognili referendumu, ki bi nas vrnil na začetku poti, je opozoril Davorin Terčon.

Drugi so poudarjali, da sprejeti zakon rešuje številne težave občin. "V našem okolju ta sprememba rešuje bistvene težave," pa je dejal državni svetnik Srečko Ocvirk. "Zelo me žalosti, da postavljamo pod vprašaj občutek za odgovornost in pravičnost ljudi, ki sedijo v občinskih svetih," je dejal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Minister za okolje Andrej Vizjak. Foto: BoBo
Minister za okolje Andrej Vizjak. Foto: BoBo

Minister branil zakonsko novelo

Okoljski minister Andrej Vizjak pa je novelo branil in je spomnil na njen osnovni namen, ki je povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov na način, da bi lahko za to namenjali tudi sredstva iz sklada za vode. "Letno bomo imeli okoli 22 milijonov evrov sredstev za vzdrževanje voda, kar je dvakrat do trikrat več kot doslej," je poudaril. Če bo veto izglasovan ali če pride do referenduma, teh sredstev ne bo.

Sicer pa po njegovem mnenju predlog odložilnega veta temelji "na dveh trhlih temeljih, ki nista točna". Tako po njegovem mnenju ni res, da predlog razširja možnost posegov na priobalna zemljišča. "Ta predlog zožuje možnost gradnje na priobalnem zemljišču," je znova zatrdil Vizjak, saj bo mogoče pod določenimi pogoji graditi le objekte v javni rabi, danes pa je mogoča tudi zasebna gradnja.

"Niti približno" pa po Vizjakovem mnenju ne drži niti, da bo poseg na priobalnem zemljišču mogoč zgolj na podlagi vodnega soglasja in brez prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. "Vsak objekt na priobalnem zemljišču mora imeti podlago v prostorsko-izvedbenem aktu občine ali v državnem prostorskem načrtu," je podčrtal. V postopku sprejemanja tega akta pa dajejo svoja mnenja številni mnenjedajalci in civilna družba.

"Verjamem, da je sleherni državni svetnik v stanju in sposoben prebrati in interpretirati zakon, kot je zapisan, ne pa da se mora sklicevati na stroko, ki ima lahko številne motive, da ne govorim o nevladnih organizacijah," je dejal Vizjak. "Boli me kot državljana, da je mogoče tako izmaličiti predlog, ga zmanipulirati, ga z ne vem katerimi nameni deformirati, da izpade, kot da smo eni povampirjeni škodljivci," je še dodal.

Vetu je nasprotovala tudi interesna skupina lokalnih interesov, ki ima večino članov državnega sveta. Vodja te skupine Milan Ozimič je dejal, da za občine novela prinaša "dokaj koristno spremembo", saj bodo dobile večji vpliv nad tem, kaj se dogaja na varovanih območjih vodotokov, obenem pa se bodo povečala sredstva za urejanje vodotokov.

V GZS-ju zadovoljni

Gospodarska zbornica Slovenije je po glasovanju pozdravila, da državni svet ni izglasoval veta na novelo zakona o vodah. Zbornica se namreč strinja z ureditvijo glede gradnje na priobalnih zemljiščih, ki bo morala izpolnjevati številne pogoje.

Referendum o noveli zakona o vodi se zdi, da je vse manj oddaljen. Foto: Pixabay
Referendum o noveli zakona o vodi se zdi, da je vse manj oddaljen. Foto: Pixabay

Dve skupini nevladnih organizacij zbirali podpise za referendum

Vse bolj verjetno pa je, da bodo državljani o noveli zakona odločali na referendumu. V državni zbor so namreč prispeli podpisi državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli.

Gibanje Zdrava družba je svoji zahtevi priložilo 33.670 podpisov, v gibanju Za pitno vodo pa so zbrali 9254 glasov podpore.

Po glasovanju v DS-ju so sporočili, da je bil izid glasovanja pričakovan in da "dokazuje, da aktualna politika, tako leva kot desna, ni več pripravljena ščititi interesa in zdravja ljudi ter narave".

"V Gibanju Zdrava družba tako ocenjujemo, da je bila naša odločitev za zbiranje podpisov za izvedbo zakonodajnega referenduma pravilna, saj smo vedno bolj prepričani, da lahko vse bolj pereč problem klientelizma in konflikta interesov aktualne oblasti reši samo še ljudstvo. Zato bomo v Gibanju Zdrava družba nadaljevali ozaveščanje državljank in državljanov za potrebe udejanjanja politične participacije javnosti in ljudske iniciative," so še zapisali.

Že pred tem so sicer sporočili, da so zgolj v dveh dneh zbrali "zakonsko zahtevanih 2.500 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma". Ne glede na to pa so se podpisi po vsej državi še naprej množili z naravnost neverjetno naglico in 5. 4. 2021 je gibanje zbralo kar 33.670 podpisov pobude za začetek referenduma. Glas ljudstva je tokrat jasen: "Vode ne damo"," so med drugim zapisali v Gibanju Zdrava družba.

Kar dve pobudi za referendum o vodah

"Tak množični odziv državljank in državljanov je jasno sporočilo ljudske iniciative oblastem, ki je ignorirala naša upravičena pričakovanja, da se zaprtje države ne bo zlorabljalo za izvajanje zakonodajne dejavnosti oz. sprejemanje spornih zakonov," so nadaljevali. "Kot volivke in volivci več kot očitno ne pristajamo več na režimsko neupoštevanje volje ljudstva in temeljnih vrednot človečnosti levega in desnega političnega pola, ki postajata le še dve plati istega kovanca," so poudarili.

Gibanje Zdrava družba bo ozaveščanje slovenske javnosti nadaljevalo tudi na vseh drugih področjih, kjer si kapital prizadeva ogrožati zdravje ljudi in naravo, so še dodali.

V gibanju so ob začetku zbiranja podpisov izrazili prepričanje, da je voda povezovalni element, ki bo spodbudil državljanke in državljane, da oblasti pokažejo, da jim je mar, da ne dovolijo ogrožanja naravnih virov ter da je konec "nemoralnega paktiranja vladajoče politike s plenilskim kapitalom ter vedno večjega ignoriranja osnovnih potreb ljudstva".

Referendum podpira tudi del opozicije

V strankah Levica in SD so izrazili podporo referendumu. "Ker nam spornega zakona, ki omogoča privatizacijo javnih površin ter ograjevanje in omejevanje dostopa do površinskih voda, ni uspelo ustaviti v parlamentu, zahtevamo, da o tem vprašanju odločajo prebivalke in prebivalcu Slovenije," so v sporočilu za javnost navedli v Levici, ki podpira gibanje Za pitno vodo. V SD-ju podobno menijo, da si ljudje zaslužijo, da povedo, "ali pristajajo na ogrožanje naravnih vodnih virov in nižanje že doseženih standardov varovanja slovenskih voda". Tudi oni so se pridružili iniciativi državljank in državljanov pri zbiranju prvih 2500 podpisov za referendum o zakonu o vodah. Tudi v nadaljnjem postopku so pripravljeni ponuditi civilni družbi svojo terensko infrastrukturo in pomoč pri zbiranju 40.000 podpisov.

Podpise zbiralo tudi gibanje Zapitnovodo.si

Nevladne organizacije, zbrane v gibanju Zapitnovodo.si, pa so v nekaj dneh zbrale 9254 glasov za referendum o zakonu o vodah, je na novinarski konferenci pred poslopjem parlamenta povedala Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet. Nevladniki so zbirali tudi elektronske podpise pod peticijo Za pitno vodo, ki poziva k zavrnitvi dveh spornih členov novele. Enega je koalicija v postopku sprejemanja novele sicer umaknila, drugega pa ne. Pod to peticijo so zbrali skoraj 54.000 podpisov.

"Spremembe, ki so bile vložene zadnji trenutek, močno nakazujejo, da še vedno prevladujejo gospodarski interesi. Ti so vnesli sporne spremembe v zakonodajo," je očital Miha Stegel iz civilne iniciative Danes.

"Menimo, da zakon, ki nima podpore strokovne javnosti in ki lahko ima trajne posledice na našo pitno vodo, ni v interesu državljanov Slovenije," je poudaril Stegel in dodal, da so se po sprejetju sporne novele v državnem zboru nevladne organizacije lotile tako referendumske pobude kot poziva državnemu svetu k vetu, prav tako pa so pripravljene vložiti pobudo presoje ustavnosti novele.

Zbrani podpisi. Foto: MMC RTV SLO/Gibanje Zdrava družba
Zbrani podpisi. Foto: MMC RTV SLO/Gibanje Zdrava družba

Neustrezna javna razprava o zakonu

Nevladniki so bili znova kritični tudi do postopka sprejemanja novele, saj po njihovem prepričanju ni bila opravljena ustrezna javna razprava. "Zakon je bil brez najhujših členov, ki jim nasprotujemo, v javno razpravo podan zgolj za dva tedna, nato pa so se bistvene spremembe, ki imajo kritičen vpliv na našo vodo, vnesle na predlog ministrstva za gospodarstvo in s strinjanjem ministrstva za okolje in prostor šele po opravljeni razpravi," je spomnil Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Zainteresirana splošna in strokovna javnost na nobeni točki nista imeli možnosti, da se glede teh sprememb uradno izrečeta, je poudaril. "To je v nasprotju z mednarodnim pravom, aarhuško konvencijo, s pravom EU-ja, s slovenskim zakonom o varstvu okolja, pa tudi s poslovnikom državnega zbora. Čeprav smo opozorili, kako resne spremembe to pravzaprav so, se je zakon sprejel po skrajšanem zakonodajnem postopku," je poudaril Petek.

Barbara Čenčur Curk iz Globalnega partnerstva za vode je znova izrazila stališče, da se s spremembami 37. člena Zakona o vodah dovoljuje več posegov na vodna in priobalna zemljišča. Ta zemljišča pa so izrednega pomena za poplavno varnost ter kakovost površinske in posledično podzemne vode. Novela na teh zemljiščih dovoljuje gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu in enostavne objekte na zasebnih zemljiščih, je spomnila.

Sara Štiglic iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je kot "skrajno neprimerno" označila, da morajo nevladniki sploh stati pred državnim zborom in se boriti za pravice "nas in prihodnjih generacij". "To je skupen boj, ki mora biti takšen," je opisala referendumsko pobudo.

Uroš Macerl iz Eko kroga je ob desettisočih podpisih ljudi pod peticijo in referendumsko pobudo spomnil tudi na mnenje varuha človekovih pravic Petra Svetine, da je bil postopek sprejemanja novele zakona o vodah netransparenten. Proti je velik del stroke, svoja svarila so podali tudi upravljavci vodovodov. "Danes bo tisti dan, ko se bo v državnem svetu pokazalo, koliko demokracije premore ta država," je dejal Macerl.

Ocenil je, da bi novela zakona občinam prinesla številne "bombončke" v obliki dodatnih sredstev za sanacijo vodotokov. "Ob vsem, kar sem naštel, že v državnem zboru ta zakon ne bi smel biti izglasovan. Kot neka varovalka je tu še državni svet. Po vsem, kar se dogaja, bi morale v državnem svetu goreti vse rdeče luči. Če ob vseh teh lučeh ne posveti dovolj modrosti, da izglasujejo veto, sem res zaskrbljen, kam gremo," je dejal Macerl.