Na svoji 23. izredni seji se bo državni svet odločal o vetu na zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga poslanci sprejeli 20. oktobra. Foto: Bobo
Na svoji 23. izredni seji se bo državni svet odločal o vetu na zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki so ga poslanci sprejeli 20. oktobra. Foto: Bobo

Državni svet bo odločal o predlogih skupine svetnikov za odložilni veto na zakona o Radioteleviziji Slovenija in o javnem nepremičninskem skladu Republike Slovenije.

Zakon o Radioteleviziji Slovenija je bil 20. oktobra sprejet z 41 glasovi za, 21 glasovi proti in enim vzdržanim poslancem. Njegovemu sprejetju so najbolj ugovarjali v SDS-u, kjer so dejali, da je bil prejšnji zakon potrjen na referendumu, predlog novega zakona pa je dobil potrdilo le v koaliciji. Aleksander Zorn je dejal, da "velik del strokovnjakov in sindikatov zakona ne sprejema."

V koalicijskih strankah so sprejetje zakona podprli in so prepričani, da je dober ter omogoča bolj transparentnemo delovanje institucije ter zagotavlja večjo neodvisnost zaposlenih. Če je poslanec SDS-a Jože Jerovšek prepričan, da je prvenstveni cilj zakona politizacija javnega zavoda, pa je poslanec LDS-a Ljubo Germič v razpravi dejal, da je prav trenutni zakon omogočil politizacijo RTV-ja.

Kaj pomeni veto?
O predlogu veta bo državni svet odločal na svoji 23. izredni seji, ki se bo začela jutri ob 14. uri. Če veta ne bo vložil, bo zakon stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto. Izglasovani veto pa bi zakon vrnil nazaj v državni zbor, kjer bi moral, da bi bil sprejet, tokrat prejeti večino vseh in ne le večino prisotnih poslancev.