Novinar Magnus Berglund je tedaj v oddaji predstavil tudi več pogovorov z vpletenimi v Sloveniji, med drugim z Milanom Švajgerjem, prvim možem Sistemske tehnike, ki je v tekmi s Patrio izgubila posel za dobavo oklepnikov 8 x 8. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je dejal, da so "vpleteni ljudje, ki so zelo blizu vrha". Med drugim je tudi potrdil, da je Berglunda k njemu pripeljal novinar Blaž Zgaga.

Berglund je v oddaji še izpostavil, da je bila za sklenitev posla odločilna oseba s črko "J" in tej osebi bi moral poslovnež Walter Wolf dostaviti denar. Ta oseba naj bi bila po Berglundovih trditvah tedanji slovenski premier Janez Janša. V oddaji je še poudaril, da naj bi finska Patria za podkupnine v Sloveniji namenila 21 milijonov evrov.

Janša je dan pozneje izjavil, da so navedbe čista laž in konstrukt ter da ni naključje, da so se pojavile v času pred volitvami. Obtožbe v oddaji so po njegovem prišle "s slovenske strani in so položene v usta finskim novinarjem". Še posebej je izpostavil tedanjega poslanca SD-ja Milana M. Cvikla, ki naj bi lansiral te obtožbe na račun Slovenije.

Kako danes vidimo razplet te zgodbe?
Politični sociolog Matevž Tomšič je za našo spletno stran povedal, da ima afera Patria neko daljšo zgodovino, saj so bili očitki oziroma izrazi nezadovoljstva, ko je šlo za razpis za ta oklepna vozila, izraženi že takoj, ko je bila izbrana Patria. Kot pravi Tomšič, so tukaj v igri veliki posli in tudi nekatera velika podjetja in ljudje iz politike, kar naj bi veljalo predvsem za direktorja glavnega tekmeca Patrie, ki je bil takrat član LDS-a.

Novinar in komentator Janez Markeš pa meni, da je v kontekstu političnega dogajanja afera Patria res afera, "za institucije pravne države pa gre za utemeljen sum nezakonitega posla, ki ga je pravno treba procesirati, ne ozirajoč se na politična imena".

Tomšič: "Obtožbe nesmiselne"
"Neka stalnica, ki je tukaj opazna, je predvolilna umeščenost zgodb o Patrii. Če se spomnimo, pred dvema letoma se je afera Patria v razvpitem finskem dokumentarcu pojavila mesec pred volitvami. Zdaj smo spet pred lokalnimi volitvami in je zgodba spet prišla ven. Morda lahko sklepamo, da bo čez dve leti pred državnozborskimi volitvami podobno," predvideva Tomšič in dodaja, da gre tukaj za neko zgodbo, v kateri že na začetku marsikaj ni 'štimalo'.

"Če pogledamo obtožbe, ki so letele na glavnega akterja, torej na Janeza Janšo, so mu najprej očitali, da je on prejemal podkupnino, nato da jo je stanka, zdaj pa naj bi dobival neka darila. Skratka, tukaj se zadeve skozi spreminjajo," razlaga Tomšič.

Dodal je še, da je tudi obtožba 'poskus prejemanja daril', ki naj bi bila zapisana, precej nelogična oz. nesmiselna. "Kaj naj bi to pomenilo, da je poskusil sprejeti darilo, pa ga ni mogel, ali kaj?!" se sprašuje.

Markeš: "Gre za utemeljen sum nezakonitega posla"
Markeš pa je poudaril, da se preiskava sočasno dogaja tudi na mednarodni ravni, zato je možnost notranjepolitične manipulacije pravosodja manj verjetna. "Osebno na podlagi doslej dostopnih podatkov menim, da gre v preiskavi za realno podlago in je sum o nepravilnostih v resnici utemeljen. Zato dogajanje zadnjih dveh let v zvezi s Patrio odpira tudi vprašanje o drugih nerazrešenih sumih glede orožarskih poslov za nazaj," dodaja.

O pojavu afere tik pred državnozborskimi in zdaj pred lokalnimi volitvami je povedal, da če na preiskave gledamo izključno politično, je potem vedno mogoče najti razloge za teorijo zarote. "Volitve, bodisi državne bodisi lokalne, so namreč na dve leti, na Hrvaškem enako, vendar z enoletnim zamikom, tako da je bila predvolilna vročica - če vzamemo primer Piranski zaliv - lahko tako rekoč vseskozi na sporedu. Pri aferi Patria je podobno. Če preiskava traja več kakor leto dni, se vsako dogajanje vedno umesti pred neke volitve," je pojasnil in dodal, da je politično temperaturo vedno mogoče dvigovati, in če bi se pravosodje oziralo na to, nikoli ne bi moglo opraviti svojega posla.

V državah z vladavino prava se to ne dogaja
Glede poročanja nekaterih medijev o obtožnem predlogu, še preden so ga vpletene osebe sploh uradno prejele, Tomšič meni, da je tudi to posebna zgodba, "ki se v nekih normalnih državah, kjer vlada vladavina prava, ne dogaja". Po njegovih besedah imamo zdaj situacijo, ko obtoženci obtožnice še niso dobili oziroma niso bili uradno obveščeni, da so obtoženi, čeprav nekateri vpleteni, tudi Janša, poudarjajo, da so neprestano dosegljivi.

"Medtem pa nekateri o tem že na veliko razglabljajo. To je vzorec, ki smo ga že nekajkrat opazili, torej, da neko informacijo ali pa zgodbo, ki obremenjuje enega izmed politikov t. i. pomladne opcije, lansirajo eni in isti mediji, se pravi tednik Mladina, ki je zelo naklonjen t. i. levemu trojčku oz. tranzicijski levici. Mediji so nato to novico povzeli, tudi nacionalna televizija, ko novinarka ni povedala drugega, kot to, kar je poročala Mladina," pojasnjuje Tomšič.

"Informacije niso slučajno prišle ven"
Prepričan je, da gre tukaj za dejansko usklajeno nastopanje, kar pa se ni zgodilo prvič. Tomšič meni, da smo že imeli primere, ko je medij, ki ni imel velike naklade, lansiral zgodbo, vendar so potem ostali mediji razširili novico, s čemer je zgodba dobila večjo težo, kot pa, če je zgolj objavljena v nekem tedniku. "Te informacije niso slučajno prišle ven. Tukaj so neki ključni motivi, da se zadeva lanisra," trdi Tomšič.

Tomšič trdi, da je za veliko večino javnosti obtožnica in obtožni predlog eno in isto. "Tudi po izjavi Zobec Hrastarjeve, da zoper Janša ni podala obtožnice, je večina ljudi mislila, da Janša ni v postopku. Če se bo izkazalo, da je Janša med obtoženci, bo velik del javnosti na zadevo gledal še z večjo nejevero. Izpadlo bo, kot da si tožilka nekaj zmišljuje. Tako nastopanje v javnosti se mi zdi precej nespretno. Poskušala je predvsem odgovarjati na ostre Janševe obtožbe. S tem, ko je povedala, da ni vložila obtožnice, ampak obtožni predlog, ni pa omenila, ali je Janša med njimi, je pustila stvari precej nejasne," pojasnjuje.

Glede pojavljanja obtožnega predloga v nekaterih medijih, še preden so jih vpleteni uradno prejeli, pa je Markeš na kratko povedal, da "če je res, da so mediji dobili obtožnice pred obtoženimi, je to narobe". Na vprašanje, kako komentira to, da tožilka Branka Zobec Hrastar sploh ni vložila obtožnice zoper Janeza Janšo, o čemer so pisali v Mladini, je odvrnil, da kolikor ve, "je Zobec Hrastarjeva povedala, da je vložila obtožnico proti več ljudem, in ne le proti Janši. Pojasnilo je bilo odprto in ni mogoče zatrditi, kdo so oziroma kdo niso ti ljudje".

"Janša ni čist"
"Ne morem vedeti, ali so obtožbe in dokazi zoper Janeza Janšo na sodni ravni zadosti trdni. Osebno pa sem na podlagi indicev in argumentov prepričan, da v tej zadevi ni čist, podobno kakor sem bil pred leti prepričan o njegovi nedolžnosti v aferi Depala vas," je o dokazih in obtožbah zoper Janeza Janšo povedal Markeš. Dodal je še, da se mu danes ponovno postavljajo vprašanja o nekaterih dogajanjih za nazaj.