Poslanci državnega zbora. Foto: DZ/Matej Grah
Poslanci državnega zbora. Foto: DZ/Matej Grah

DZ je opravil obravnavo predloga novele zakona o izvajanju proračunov za letos in prihodnje leto, o katerem bo glasoval v sredo. Podprli ga bodo v strankah SDS, NSi, SMC, DeSUS, medtem ko ga v strankah LMŠ, SD in SAB ne bodo. Druge poslanske skupine stališča niso predstavile.

"Za porabo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost je treba določiti posebna pravila, saj zanje tudi na ravni zakonodaje EU-ja ne veljajo enaka pravila kot za kohezijsko politiko," je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Kristina Šteblaj in dodala, da se s predlogom ustanavlja poseben proračunski sklad, na katerem se bodo zbirala sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost. Tega bo upravljal urad za okrevanje in odpornost, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Janez Mravljak.

Sorodna novica Računsko sodišče: Slovenija delno uspešna pri črpanju kohezijskih sredstev

V LMŠ-ju, SD-ju in SAB-u so vladi znova očitali, da je letos že trikrat zvišala najvišjo dovoljeno mejo izdatkov in da bi morala za letošnji proračun pripraviti rebalans. Vlada po njihovem mnenju tudi netransparentno prerazporeja sredstva znotraj proračuna, saj poročila o tem v DZ-ju zamujajo. Tako si predstavljajo, da bo tudi upravljanje sklada nepregledno.

Andreja Zabret iz LMŠ-ja je povzela, da na matičnem odboru niso dobili odgovora na vprašanje, kako bo DZ vedel, kdaj in za kaj je denar porabljen. Ocenila je, da je ustanovitev urada nezaupnica službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, saj gre za prenos pristojnosti. Opozorila pa je tudi na neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, ki bi nadzirali porabo evropskih sredstev, tudi tega sklada. "Gre še za eno zadevo, ki meče slabo luč na Slovenijo v mednarodni skupnosti," je poudarila.

"Opozorila zakonodajno-pravne službe DZ-ja, da predlog zakona ni zadovoljivo jasen, niso zalegla, zato pred nami zdaj ostaja predlog, ki denimo ne ločuje med ukrepi in projekti ter s tem omogoča netransparentno ravnanje s sredstvi," je poudaril Jani Prednik iz SD-ja. "Danes bi morali obravnavati rebalans proračuna za letos."

Marko Bandelli iz SAB-a je dejal, da vlada ne spoštuje ne ustave ne zakonov lastne države. "Nadaljuje svojo vehementno ignoranco in samovoljno odločanje tudi na področju javnih financ. V SAB-u nam je mar za prihodnost Slovenije, ki mora temeljiti na finančni stabilnosti, zato predlagane novele, ki poglablja samovoljnost te vlade, ne podpiramo," je povedal.

Predlog pa podpirajo v SDS-u, NSi-ju, SMC-ju in DeSUS-u. "V SDS-u se zavedamo, da so ta sredstva za državo izjemnega pomena, zato bomo predlog zakona podprli," je dejala Suzana Lep Šimenko. Po besedah poslanske skupine NSi-ja je obravnava tega zakona ena najpomembnejših točk dnevnega reda oktobrske seje DZ-ja. "Poslanska skupina NSi-ja bo predlog novele zakona podprla," je napovedal Jožef Horvat.

"V poslanski skupini SMC-ja podpiramo vse predlagane rešitve. Zadovoljni smo, da naše gospodarstvo v okviru načrta za okrevanje in odpornost predvideva koriščenje približno 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in okoli 700 milijonov evrov posojil," je povzela Monika Gregorčič.

Robert Polnar iz DeSUS-a pa je prepričan, da bomo "težo in pomen sklada začeli razumevati šele, ko si bomo priznali, da dosedanja pravila, po katerih smo igrali, ne veljajo več" in da se je pokazalo, da je med ključnimi nalogami države tudi načrtovanje. "Dobra državna politika v času izrednih razmer je politika ukrepanja. Zato bomo predlog podprli," je napovedal.

Predlogu zakona o oskrbi z električno energijo se obeta podpora

Poslanke in poslanci so opravili tudi obravnavo predloga zakona o oskrbi z električno energijo, ki je eden od šestih zakonov, na katere vlada razgrajuje energetski zakon. Predlog temelji na ureditvi oskrbe z električno energijo, kot je določena v energetskem zakonu, ki je z leti postal preobsežen in nepregleden. Zato je vlada pripravila nov zakon, v katerega prenaša evropske direktive. Rok za to je potekel konec leta 2019, zato je sprejetje zakona nujno, tudi za zaustavitev postopka Evropske komisije proti Sloveniji, je povedal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Med novostmi v zakonu je Košorok poudaril pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetske skupnosti državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljevanje uvajanja pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti.

Podporo predlogu so napovedali v koalicijskih strankah SDS, SMC in NSi ter v DeSUS-u in SNS-u. Leon Merjasec iz SDS-a je dejal, da je temeljni namen zakona zagotoviti konkurenčno, zanesljivo in dostopno oskrbo z električno energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. "Predlog predstavlja uskladitev slovenskega pravnega reda z evropsko zakonodajo in je ključen pri nadaljnjem razvoju slovenskega trga z električno energijo, zato ga bomo v poslanski skupini DeSUS-a soglasno podprli," je napovedal Ivan Hršak.

Da zakon sledi zavezi EU-ja pri iskanju skupnih konceptov za oskrbo z energijo, je ocenil tudi Mihael Prevc (NSi). Mateja Udovč iz SMC-ja je povedala, da prepoznavajo razloge za nujnost spremembe zakonodaje, vendar jih je zmotilo na matičnem odboru sprejeto dopolnilo za vzpostavitev novih pogojev za izvajanje dejavnosti distribucijskega operaterja. A predlog podpirajo, ker so dobili zagotovila, da bo narejena analiza ureditev elektrodistribucijskih podjetij in distribucijskega operaterja in da bodo nadaljnji koraki sledili analizi.

LMŠ, SD, SAB in NeP pripravili novo dopolnilo

Največ novosti v predlogu zakona vsebuje poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci, novost so tudi energetske skupnosti državljanov. Foto: BoBo
Največ novosti v predlogu zakona vsebuje poglavje o razmerjih elektroenergetskih podjetij s končnimi odjemalci, novost so tudi energetske skupnosti državljanov. Foto: BoBo

Podporo predlogu so napovedali tudi v poslanski skupini NeP, saj je zakon po besedah Branislava Rajića "ključen pri nadaljnji modernizaciji trga električne energije". Je pa opozoril na po njihovem mnenju škodljivo določilo glede pravic registriranih končnih odjemalcev. Ti lahko po njihovi oceni zaradi nepravilnega prenosa direktive in s tem povezane diskriminacije sprožijo postopek pred Evropsko komisijo, je posvaril.

Ker na odboru tega niso popravili, so stranke LMŠ, SD, SAB in NeP znova pripravile dopolnilo. "V LMŠ-ju se nam zdi nerazumljivo, da ugodnosti, ki jih prinaša prenos direktive, ne bodo deležni vsi končni odjemalci," je dejal Edvard Paulič in ocenil, da bodo lastnikom domačnih sočnih elektrarn do konca leta 2023 onemogočili sklepanje pogodb z dinamičnimi cenami ali pa sklenitev pogodbe o odjemu z več dobavitelji.

V SD-ju sicer zakonu ne nasprotujejo, pozdravili so ga tudi v stranki SAB. Boštjan Koražija iz Levice pa je ocenil, da so nekatere novosti dobre, ne strinjajo pa se z uvedbo mehanizma za zagotavljanje proizvodnih zmogljivosti, saj ta po njihovem mnenju prinaša možnost za subvencioniranje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv. Ker s črtanjem te možnosti na odboru niso bili uspešni, bodo pri glasovanju zakona vzdržani, je napovedal.

Vlada zakonu o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo ne nasprotuje

DZ je opravil tudi drugo obravnavo predloga zakona o prepovedi prodaje plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, ki ga je v obravnavo DZ-ja predložila skupina 39 poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper (SAB). Poslanske skupine so stališča predstavile v prvi obravnavi na začetku julija.

"S predlaganim zakonom v Sloveniji prepovedujemo dajanje na trg vseh proizvodov iz oksorazgradljive plastike in najpogosteje uporabljenih izdelkov oz. proizvodov za enkratno uporabo, kamor sodijo jedilni pribor, krožniki, slamice, vatirane palčke, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, posode za živila iz ekspandiranega poliestra," je povzel Andrej Rajh (SAB). Kot je dejal, se je uporaba teh izdelkov v času epidemije le še razširila, zato so v SAB-u pripravili ta zakon. "Z njim v slovenski pravni red prenašamo del evropske direktive, ki jo morajo implementirati države EU-ja. Rok za prenos direktive je potekel 1. julija, EU pa še ni pripravila vseh navodil in pravilnikov in zato je zamujala tudi vlada, ki je 19. avgusta sprejela uredbo," je povzel.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac je pojasnil, da vlada predloga sprva ni podpirala, a da so ga z dopolnili na matičnem odboru pretežno popravili. "Zato predlogu zakona ne nasprotujemo," je povedal v DZ-ju.

Pred poslanci predlog zakona o lekarniški dejavnosti

Poslanci so obravnavali še novelo zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina SMC-ja in ki so ga na matičnem odboru pomembno predrugačili.

Pristojni odbor je k predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti sprejel dopolnilo, da lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi organizacijo v svoji lasti, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, ni pa ji treba izpolnjevati pogoja izvajanja več kot 80 odstotkov dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je naložila lokalna skupnost. Dobički se lahko porabijo za poslovanje, opremo, naložbe in kadre.

Določba se nanaša na veledrogerista Farmadent in LL Grosist, ki sta lastniško povezana z mariborsko in ljubljansko lekarno oz. občino. V poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja so dopolnilu na matičnem odboru nasprotovali in so za sejo DZ-ja predlagali dopolnilo, ki bi črtalo določbe o možnosti vertikalnega povezovanja.

18:15

Poleg tega pa v omenjenih poslanskih skupinah predlagajo, da lahko lekarna v občini, kjer še nimajo lekarne, ustanovi svojo enoto, če je v tej občini prisoten zdravstveni dom. Pri tem ustanavljanju lekarni ni treba upoštevati razdalje, ki jo zakon opredeljuje, koliko kilometrov mora biti med dvema lekarnama.

Predlog dopolnil SDS-a in NSi-ja pa podpirajo tudi na ministrstvu za zdravje, je dejal državni sekretar na ministrstvu Franc Vindišar.

V SMC-ju, LMŠ-ju, Levici, SAB-u in poslanski skupini nepovezanih poslancev podpirajo možnost vertikalnega povezovanja, kot so jo sprejeli na matičnem odboru, in nasprotujejo črtanju tega člena. Dušan Verbič (SMC) je dejal, da so tudi lekarne del javnega zdravstvenega sistema in da bi prenehanje delovanja dveh na trgu pomembnih slovenskih lastnih dobaviteljev v Mariboru in v Ljubljani pomenilo, da bomo v državi imeli le še tuje dobavitelje zdravil in popolno odvisnost od tujcev.

Branislav Rajić iz poslanske skupine nepovezanih poslancev nasprotuje prodaji Farmadenta. "Rešitev, da se to ne zgodi, je prav v tem zakonu," je dejal. Po njegovem mnenju se bo na ta način ohranila konkurenca med dobavitelji zdravil in zdravstvenih izdelkov, ki jih ponujajo lekarne.

Tako Rajić kot poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik sta opozorila na ekonomski interes glede prepovedi vertikalnega povezovanja v lekarništvu.

Kot je dejala Divjak Mirnik, bodo v okviru zakona glasovali, kdo bo obvladoval okoli 800 milijonov evrov na leto, kolikor znaša trg dobave z zdravili. "In glasovali bomo o tem, ali bosta še dva veletrgovca, ki sta v javni lasti, od teh 800 milijonov evrov obvladovala 30 odstotkov ali bo vse obvladoval zasebni interes," je dejala.

V NSi-ju pa so po besedah Ive Dimic prepričani, da obstaja zakonita rešitev, da se LL Grosist in Farmadent ohranita, ne sodi pa to v zakon, ki ureja lekarniško dejavnost, saj je prodaja zdravil na debelo gospodarska dejavnost.

Nasprotovanje veletrgovcev

Predlagani možnosti vertikalnega povezovanja sicer nasprotujejo tudi v sekciji veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije. Če bo še naprej mogoče povezovanje med javno lekarno in veledrogeristi, bodo po njihovih opozorilih drugi veledrogeristi ostali v neenakopravnem konkurenčnem položaju. Po njihovem mnenju pa so razlogi za prepoved vertikalnih povezav bistveni ne le zaradi zagotavljanja zdrave konkurence, ampak tudi zaradi zagotavljanja strokovnosti in neodvisnosti lekarniškega dela.

V delu opozicije in SMC-ju pa so kritični tudi do predlaganega dopolnila glede možnosti ustanavljanja lekarn na krajši razdalji, kot je opredeljena z zakonom.

Poslanec SMC-ja Dušan Verbič meni, da se gre s tem dopolnilom v smer, da bo ministrstvo za zdravje znova tista institucija, ki bo glavni odločevalec, kje bo lekarniška mreža v Sloveniji.

Poslanka Levice Nataša Sukič pa pravi, da se s tem ruši regulacija gravitacijskih območij, kar vodi v to, da se bo po nepotrebnem zgostilo število lekarn v urbanih središčih, kar ne bo pomenilo višje kakovosti, ampak samo nepotrebno kvantiteto, posledično pa se bo lahko ogrožal obstoj v manjših krajih.