Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da bo s tem pregledneje urejen postopek povečal zaupanje davčnih zavezancev v davčni sistem in dodatno spodbudil prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Predvidevajo tudi, da bo pri pravnih osebah, ki poslujejo čezmejno, nova ureditev zaradi zagotovljene večje gotovosti in predvidljivosti pospešila naložbene odločitve.
Koalicija je spremembe podprla, opozicija jim je nasprotovala.

Vsi so se sicer strinjali, da večja davčna disciplina prinaša korist vsem, a v SDS-u, NSi-ju in SNS-u so v razpravi v sredo v DZ-ju o tem predlogu novele poudarili opozorila zakonodajno-pravne službe DZ-ja v obravnavi na matičnem odboru, da "dobesedno prepisovanje direktiv EU-ja ni ustrezno".

Novela energetskega zakona v nadaljnjo obravnavo

Vladni predlog novele energetskega zakona je primeren za nadaljnjo obravnavo, so sklenili poslanci DZ-ja. Predlog, ki v slovenski pravni red prenaša evropske direktive in upošteva odločitev ustavnega sodišča, podpirajo koalicijske stranke in SNS, v prvem branju mu niso nasprotovali v Levici in SDS-u, medtem ko so mu v NSi-ju odrekli podporo.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je presodil, da je sprejetje novele pomembno za državo, državljane in tudi za vse končne odjemalce električne energije, zemeljskega plina in drugih energentov. Razlogov za sprejetje je več, v tem trenutku pa je pomembno to, da Evropska komisija Sloveniji očita nepravilen prenos dveh direktiv.

Komisija je namreč Sloveniji že poslala uradni opomin, ker ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti.

Zakon je treba uskladiti tudi zaradi odločbe ustavnega sodišča iz leta 2016, ki se nanaša na pridobitev plačila ustrezne denarne odškodnine zaradi gradnje energetske infrastrukture, in zaradi uskladitve s smernicami za državno pomoč. Poleg tega pa predlog novele vsebuje še druge manjše, a prav tako pomembne spremembe, s katerimi se najprej odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju trenutno veljavnega zakona, je dejal državni sekretar.

Zakon je tudi podlaga za sprejetje uredbe, s katero bo vlada določila vrsto naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.

Novela zakona o državnem tožilstvu

DZ je z 68 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o državnem tožilstvu, ki prinaša podlago za predlaganje slovenskih kandidatov za tožilce Evropskega javnega tožilstva. Sprejel je tudi novelo zakona o odvetništvu, ki možnost opravljanja odvetništva v Sloveniji omogoča tudi državljanom članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice.

Državni zbor je na današnji seji z 79 glasovi za in nobenim proti potrdil, da je predlog novele zakona o skupnosti študentov primeren za nadaljnjo obravnavo. SDS z novelo predlaga, da bi bila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pravna oseba javnega prava, in uvaja nadzor Računskega sodišča nad zakonitostjo in porabo denarja ŠOS-a.

Nadomestilo za darovalce

Državni zbor je na današnji seji z 82 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki darovalce tkiv in organov po nadomestilu med začasno zadržanostjo z dela izenačuje z darovalci krvi. Novelo je vložil državni svet in je že med razpravo prejšnji teden naletela na enotno podporo.

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju prinaša rešitev, po kateri se tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi darovanja tkiv in organov ves čas krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v vrednosti 100-odstotne osnove, kot to velja pri darovanju krvi.

Novela zakona o vojnih veteranih s šibko podporo

Državni zbor je tudi opravil splošno razpravo o predlogu novele zakona o vojnih veteranih. SDS želi s predlogom veteranom v celoti vrniti, kar jim je bilo odvzeto z zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). V razpravi sta podporo zakonskemu predlogu SDS-a napovedali NSi in Levica, v koaliciji pa so se izrekli proti.

V SDS-u so sicer predlagali, naj se zniža starostna meja za uveljavljanje pravic po zakonu o vojnih veteranih s 55 na 50 let ter vrne pravica do zdraviliškega in podnebnega zdravljenja.

Zavrnjen predlog SDS-a

DZ je s 60 glasovi za in nobenim proti sklenil, da ne sprejme predloga za avtentično razlago 15. člena zakona o volilni in referendumski kampanji. V SNS-u so predlog podali, ker da v členu ni popolnoma jasno, kateri stroški se štejejo kot stroški kampanje. Posebej jih moti navedba "drugi sorodni stroški, ki so nastali zaradi dejanj volilne kampanje".