Kot je po prisegi dejal Jože Podgoršek, je pobudo DeSUS-a za kandidaturo sprejel z veliko mero strahospoštovanja do funkcije ministra. Foto: BoBo
Kot je po prisegi dejal Jože Podgoršek, je pobudo DeSUS-a za kandidaturo sprejel z veliko mero strahospoštovanja do funkcije ministra. Foto: BoBo

Ob robu hitro naraščajoče krivulje okužb, ki bi lahko vodila tudi v novo razglasitev epidemije, je parlament sprejel peti protikoronski zakon. Pripravljati so ga začeli že pred hitrim porastom, zato se zastavlja vprašanje, koliko jih bo še. Veliko stanejo in država se zanje zadolžuje, nazadnje pred dnevi za milijardo evrov.

Vrednost ukrepov v petem svežnju protikoronskih ukrepov je 420 milijonov evrov. Poudarek je na zaščiti delovnih mest, številni ukrepi segajo na področji zdravstva in socialnega varstva. Večina bo veljala do konca tega leta, vrednost vseh skupaj je ocenjena na 420 milijonov evrov.

Za je glasovalo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti.

Obstrukcija dela opozicije

Del opozicije je po poročanju Televizije Slovenija razpravo izkoristil za ostro kritiko vlade in koalicije, prepir in protest v državnem zboru pa sta se končala z začasno obstrukcijo. Obstrukcijo je izzval komentar predsedujočega na seji Jožeta Tanka (SDS) na predstavljeni stališči dveh poslanskih skupin, zaradi česar so od njega zahtevali prekinitev seje in sklic sestanka poslanskih skupin, Matjaž Nemec (SD) pa ga je označil za nekompetentnega in nesposobnega ter si prislužil opomin.

Obstrukcija dela opozicije

Cigler Kralj: Ohranili smo 300.000 delovnih mest

Ukrepi za blažitev posledic covida-19 segajo na številna področja, minister za delo Janez Cigler Kralj pa je ob tem v DZ-ju poudaril zdravstvo, trg dela, gospodarstvo, socialno varstvo, izobraževanje, infrastrukturo.

Med drugim se podaljšujejo subvencioniranje čakanja na delo na domu ter izplačila nadomestil plač za delavce v karanteni. "Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest in omogočili gospodarstvu, da je imelo zaposlene na voljo takoj po preklicu epidemije in je lahko takoj zagnalo svoje dejavnosti, kjer je bilo to mogoče," je dejal Cigler Kralj.

Kot novost je navedel povračilo plače tudi za tiste, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena otroku. Ukrep bo veljal že od 1. septembra.

Peti sveženj ukrepov: Podaljševanje subvencioniranja dela, dodatna pooblastila policiji in redarjem

Napovedal je tudi ponovno uvedbo mesečnega temeljnega dohodka, do katerega so bili samozaposleni in družbeniki upravičeni spomladi v času razglašene epidemije. Pogoj bo upad prihodkov v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Ukrep pa bo veljal do konca leta.

Avtobusnim prevoznikom, ki v času razglašene epidemije niso opravljali dela, bo država izplačala odškodnino, izvajalcem javnega potniškega prometa bo tudi subvencionirala stroške zaščitne opreme.

Med ukrepi s področja socialnega varstva je poudaril zagotavljanje denarja za kadrovske okrepitve, domove za starejše občane pa bodo tudi finančno razbremenili. Domovi za starostnike in preostali socialnovarstveni zavodi imajo po njegovem zagotovilu na voljo dovolj zaščitne opreme.

Za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu je predvidena objava nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Vsem zaposlenim bo zakon ponudil možnost koriščenja treh dni odsotnosti z dela brez potrdila osebnega zdravnika, vsi vključeni v zdravstveno zavarovanje pa se bodo lahko brezplačno cepili proti sezonski gripi.

Država bo zavodom s področja javnega zdravstva in socialnega varstva financirala nakup zaščitne in druge opreme za potrebe obvladovanja covida-19, krila bo tudi izpad prihodkov zaradi neizvajanja programov oz. nezasedenih zmogljivosti. Za tam zaposlene so predvideni tudi novi dodatki k plači.

Za opozicijo marsikaj spornega

Rešitve iz predloga zakona so se poslancem zdele načeloma dobrodošle, čeprav so v opoziciji opozarjali, da vlada tudi v tokratni protikoronski zakon podtika ukrepe, ki nimajo povezave z bojem proti virusu. Sporne se jim zdijo predvsem nekatere predlagane rešitve s področja zdravstva.

"Tudi danes spreminjate sistemsko zakonodajo v skladu s svojimi lastnimi interesi, tudi danes povzročate trajno škodo državljankam in državljanom," je o predlogu dejal Primož Siter (Levica).

Poslanci potrdili novega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška

Opozicija: Ukrepi s področja zdravstva vodijo v njegovo privatizacijo

V Levici se ne strinjajo s predlaganimi posegi v več zakonov s področja zdravstva, sporen se jim zdi tudi nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebniki, stroški pa se bodo zagotovili iz javnih sredstev. "Za državljane se ne bo spremenilo nič, se bo pa ogromno javnega denarja preneslo v žepe lastnikov," je opozoril Siter.

Z razpisom za skrajševanje čakalnih dob se prav tako ne strinjajo v preostalih opozicijskih strankah. "Takšna rešitev skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu predstavlja jasne namere vlade za tako želeno privatizacijo zdravstvene dejavnosti," je dejala Bojan Muršič (SD). Javni denar za skrajšanje čakalnih dob naj se najprej nameni za zapolnitev zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov, pa je predlagal Vojko Starović (SAB).

Dušan Šiško (SNS) je predvideni nacionalni razpis označil za eksperiment, ki ne bo imel nobenega učinka. "Če imajo javni zdravstveni zavodi proste zmogljivosti, naj delajo, za to ne potrebujemo nobenega razpisa," je dejal in menil, da glavna težava v zdravstvu ni denar, pač pa organizacija in pomanjkanje kadrov.

Jurij Lep (DeSUS) je o razpisu dejal, da gre zgolj za časovno omejen ukrep, Tadeji Šuštar (NSi) pa se zdi bistveno, da bolnik pride do obravnave čim prej, ter da mu za to ni treba dodatno plačati. "Mar ni bolje, da v danih razmerah izkoristimo vse možne zmogljivosti in skrajšamo čakalne vrste tudi s pomočjo zdravstvenih delavcev, ki niso del javne zdravstvene mreže," je vprašala.

Kaj prinaša peti sveženj protikriznih ukrepov?

Zakaj vlada ne nameni več denarja javnemu zdravstvu, pač pa ga hoče deliti zasebnikom, je vprašala tudi Jerca Korče (LMŠ). Tudi ona je ugotovila, da vlada protikoronske zakone izrablja kot krinko za poseganje v različne zakone. S tem vnaša zmedo in mrcvari naš pravni red, kot primera iz danes obravnavanega zakona pa je navedla razveljavitev zakona o enotni ceni knjig ter možnost vstopa inšpekcije v zasebne prostore.

Janja Sluga (SMC) je spomnila na še druge predlagane ukrepe na področju zdravstva, kot je denimo možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi za vse vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje. Eva Irgl (SDS) jih je naštela še več, med njimi možnost koriščenja odsotnosti z dela do treh delovnih dni zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila ter poenostavitev postopka izdaje odločbe o karanteni.

S petim protikoronskim zakonom se podaljšujejo veljavni ukrepi in uvajajo novi – vse s ciljem, da se čim bolj ublažijo posledice zaradi covida-19, je dejala Irglova. Kot najbolj pomembne je naštela ukrepe za ohranitev delovnih mest, nagrajevanje najbolj obremenjenih v boju z virusom ter ponovno uvedbo mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene. Vsem tem ukrepom pritrjujejo tudi v opoziciji.

Za opozicijo so sporne tudi določbe, po katerih lahko vlada odredi omejitev zbiranja ljudi povsod, tudi v zasebnih prostorih. Za nadzor nad spoštovanjem ukrepov bo sicer pristojnih več inšpektoratov, policisti in redarji pa bodo dobili več pooblastil.

Podgoršek potrjen za ministra za kmetijstvo

Podgoršek v DZ-ju. Foto: BoBo/Borut Živulović
Podgoršek v DZ-ju. Foto: BoBo/Borut Živulović
Podgoršku zelena luč matičnega odbora

DZ je obravnaval tudi predlog za imenovanje Jožeta Podgorška za ministra za kmetijstvo. Za je glasovalo 48 poslancev, proti jih je bilo 7.

Poleg poslancev koalicijskih poslanskih skupin so Podgorška podprli še poslanci SNS-a in poslanca narodnih skupnosti. Proti so glasovali poslanci Levice in en poslanec SD-ja. Preostali poslanci stranke SD niso glasovali, prav tako glasu niso oddali poslanci SAB-a in LMŠ-ja, ki so bili vzdržani ali pa odsotni.

Kot je po prisegi dejal Podgoršek, je pobudo DeSUS-a za kandidaturo sprejel z veliko mero strahospoštovanja do funkcije ministra. "Zaupane naloge bom opravljal z vso odgovornostjo. Upam, da bom uspel vsaj deloma upravičiti pričakovanja vas in deležnikov v verigi preskrbe s hrano," je navedel. Izbruh novega koronavirusa je po njegovih besedah izpostavil, da za zagotavljanje varne hrane nujno potrebujemo slovenskega kmeta. "Želim si, da bi naši kmetje ohranjali ljubezen do slovenske zemlje in kmetovanja ter skupaj z zadrugami, živilskopredelovalnimi podjetji in trgovci skrbeli za našo prehransko varnost," je dodal.

Poštni sindikat zbral skoraj 7000 podpisov za spremembo zakona o poštnih storitvah

Leta 1974 rojeni Podgoršek je končal srednjo kmetijsko šolo Grm in študij nadaljeval na biotehniški fakulteti, kjer je po diplomi doktoriral s področja agrarne ekonomike. Poklicno pot je začel v gospodarstvu, marca 2015 je postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, od septembra 2018 pa je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu.

Podgorška so predlagali v stranki DeSUS po odstopu dozdajšnje ministrice Aleksandre Pivec. Ta se je vse od začetka poletja spopadala z očitki zaradi prepletanja službenih in zasebnih obveznosti ob njenih obiskih na Krasu in v Izoli, jeseni pa so poslanci stranke DeSUS premierja Janšo pozvali, naj predlaga njeno razrešitev. DZ je imel ta predlog na dnevnem redu prejšnji ponedeljek, a je Pivčeva še pred glasovanjem odstopila sama.