Časnik Financial Times v ospredje članka postavlja metode ravnanja predsednika vlade Janeza Janše v odnosu do nadzornih institucij, sodstva in medijev. Foto: EPA
Časnik Financial Times v ospredje članka postavlja metode ravnanja predsednika vlade Janeza Janše v odnosu do nadzornih institucij, sodstva in medijev. Foto: EPA

Časnik Financial Times tako navaja izjavo predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, da so se napadi nanj začeli kmalu po tistem, ko je Računsko sodišče začelo preiskovati nabavo zaščitne in medicinske opreme za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

"Prišlo je do nenadne spremembe. Začeli so se napadi na Računsko sodišče in zelo osebni napadi name, z jasnim namenom relativizirati morebitne ugotovljene nepravilnosti," je za časnik dejal Vesel.

Kot še navaja časnik, je revizija sicer ugotovila nepravilnosti pri javnih naročilih, a so revizorji obenem priznali, da je šlo v zgodnjih dneh epidemije za nenavadno tekmo za zagotavljanje zaščitnih mask in opreme. Kljub temu so se napadi na Vesela nadaljevali, med drugim z vrsto zapisov na Twitterju, v katerih je Janša izražal dvom o Veselovi integriteti, piše časnik.

Vesel je za Financial Times prav tako pojasnil, da je kmalu po objavi poročila prostore Računskega sodišča začela preiskovati policija, kar se je zgodilo prvič v njegovi karieri in v zgodovini institucije. "Upam, da je kaj resnega na stvari. V nasprotnem primeru gre za obliko političnega pritiska," je dodal. Ocenil je, da je v državi tudi sicer mogoče čutiti "kulturo nesprejemanja nadzornih mehanizmov".

Le Monde: Janša občuduje Trumpa in jezno napada vsakogar, ki je kritičen do njega

Pod drobnogledom tudi odnos vlade do sodstva

Financial Times v nadaljevanju opozarja tudi na kritike razsodbe ustavnega sodišča, da so vladne omejitve v času pandemije neupravičeno posegle v osebne svoboščine, ki sta jih izražala premier Janša in notranji minister Aleš Hojs. "V demokracijah bi morale obstajati meje sprejemljive kritike sodnikov, vendar naša vlada teh meja ne spoštuje," je za časnik dejal ustavni sodnik Rok Čeferin.

Prispevek opisuje tudi Janševo vlogo v času osamosvajanja in pospeševanja demokratičnih procesov v Sloveniji. Obenem pa se dotakne njegove obsodbe v zadevi Patria leta 2013, ki jo je ustavno sodišče pozneje razveljavilo, češ da Janša že dolgo obtožuje medije, da so ga izrinili s položaja.

Prav tako navaja nekatere njegove zapise na Twitterju, v katerih kritizira medijske organizacije in novinarje, ter problematizira zastoj v financiranju Slovenske tiskovne agencije. V zvezi s tem je odgovorna urednica STA-ja Barbara Štrukelj opozorila, da je agencija na robu insolventnosti.

Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede (UL FDV) je v zvezi z odnosom vlade do medijev ocenil, da vlada sledi madžarskim "strategijam, njihovim vzorcem cenzure in nadzora nad javnimi mediji".