"Mi nase ne bomo prevzeli vloge žrtve, ampak se bomo borili za svoje pravice," je v nagovoru pred poslopjem vlade dejal predsednik Sviza Branimir Štrukelj in ob tem napovedal tudi boj za pravico do referenduma. "Če se bo nadaljevalo uničevanje socialne države in kratenje pravic, se bomo uprli!" je še dodal.

Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dejal, da je ta stavka upor tudi proti trenutnim razmeram za delavce. "Če ni javnega sektorja, ni niti gospodarskega razvoja," je opozaril. Predstavnik sindikata KS 90 je v svojem nagovoru poudaril podporo solidarnosti med sindikati in do vsakega, ki se bo odločil boriti za svoje pravice.

Janez Posedi iz Pergama je izrazil podporo članom Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), ki danes s stavko zahtevajo dvig minimalne plače v kolektivnih pogodbah: "Podpiramo delavce iz sindikata SKEI, ki se prav danes borijo za svoj kruh! Naj bo zmaga njihova!"

"Vladne odločitve neemancipatorne"
Učiteljico v srednji šoli, ki je želela ostati neimenovana, je pred poslopje vlade pripeljalo predvsem zviševanje norm. Kaj pa zniževanje mase plač? "To je pa še hujše, to je pa še dodatno." Protestov niso sprožili samo konkretni ukrepi vlade, temveč tudi njen odnos, je dejala učiteljica.

Njen kolega, prav tako učitelj v srednji šoli, je poudaril razliko med deklarativnimi cilji vlade in njenimi ukrepi. Izpostavil je vladin namen spodbujanja zaposlovanja za nedoločen čas v podjetjih v zasebnem sektorju, v javni upravi pa se ne zaposluje za nedoločen čas kljub takšnim potrebam na določenih mestih. Okrcal je tudi sindikate, ki so po njegovem mnenju svoj boj zastavili bolj na sloganih kot na konkretnih predlogih in viziji.

Študent filozofije in sociologije je izpostavil skupno zahtevo vseh protestov, in sicer da mora ta vlada odstopiti, "ker ne podpira javnega šolstva in javnega sektorja, ki je temelj vsake emancipatorne, tudi gospodarsko uspešne družbe". Je trenutek za takšne stavke pravi, glede na to, da je vlada v fazi razpadanja? "Mislim, da je, ker ga ljudstvo čuti, ker je ljudstvo po nekem obdobju nezaupanja v posredno, predstavniško, parlamentarno demokracijo začutilo moment neposredne participacije, da samo stopi na mesto gospodarja, ne pa da si vsaka štiri leta gospodarja izvoli." Tako odnos vlade kot njene vsebinske odločitve je označil za "fašistične, gospodarsko kontraproduktivne in neemancipatorne. Mislim, da to ljudstvo čuti na tak ali drugačen način," je še dejal.

Nazadnje še na Trg republike
Po nagovorih sindikalnih predstavnikov je bil uradni del shoda končan. Zbrana množica se je začela razhajati, vendar se jih je okoli 1.000 zbralo še na Trgu republike. Ta tokrat ni bil ograjen do polovice, kot je bilo v navadi pri vseh zadnjih protestih v Ljubljani, pač pa je bil ograjen le manjši delček trga pri Šubičevi ulici in poslopje državnega zbora, ki ga je varovalo tudi večje število policistov.

Stavkajoči so se razpršili po Trgu republike v več skupinah, tokrat ni bilo slišati skandiranja pač pa so trg napolnili predvsem žvižgi, zvoki trobelj, piščalk in ragelj ter številni transparenti. Del teh transparentov so protestniki zapičili tudi v snežno skulpturo, ki upodablja glavo premiera Janeza Janše, in so jo neznanci prejšnji teden postavili pred Cankarjevim domom.

Med skupinami so se sprehajali organizatorji in jih po megafonu pozivali, naj se razidejo, saj je shod končan - po približno pol ure vztrajanja na Trgu republike so se ti nazadnje res mirno razšli.

Shodi tudi drugod po Sloveniji
Protestni shodi so se po vsej državi začeli pet minut čez 12. uro. Poleg Ljubljane so bili še v Mariboru, Celju, na Ravnah na Koroškem, v Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Krškem, Postojni, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, Velenju in na Ptuju.

Foto: Miloš Ojdanić/MMC RTV SLO