Policijska sindikata sta do zdaj edina, ki sta napovedala, da bodo policisti stavkali do preklica, stavko pa bodo prekinili, ko bodo uredili status policije v državi. Foto: MMC RTV SLO
Policijska sindikata sta do zdaj edina, ki sta napovedala, da bodo policisti stavkali do preklica, stavko pa bodo prekinili, ko bodo uredili status policije v državi. Foto: MMC RTV SLO

Če ne bo odziva, je jasno, da mora stavkovni odbor skupaj usklajeno izvajati ostrejši pritisk na vlado, ki ji je stavko napovedala.

Zoran Petrovič o morebitni zaostritvi stavke prihodnji teden
policisti, podpisi
Sindikata tudi opozarjata, da se zavedata, da je država v krizi in da je treba iskati notranje rezerve. Toda kar se tiče policije, nikakor ne pri znižanju plač in krčenju potnih stroškov. Foto: MMC RTV SLO
Policisti vložili podpise za začetek referendumskega postopka

Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sta ob 12.00 v DZ vložila zbrane podpise, potrebne za začetek postopka o referendumu glede intervencijskega zakona, ki zamika izplačilo regresa za en mesec.

Zoran Petrovič, predsednika Sindikata policistov Slovenije, je poudaril, da jim je uspelo zbrati več kot dovolj podpisov, in sicer 3.455, 393 pa jih je še na pošti. Radivoj Urosevič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, je ob tem dodal, da so med njimi tudi podpisi uglednih državljanov in drugih prebivalcev Slovenije, ne le članov njihovega sindikata.

"Poziv in napoved stavke sta zelo jasna, zakonita, legitimna. Policisti stavko podpirajo, ker jo enostavno razumejo. Če kdo razlogov za stavko ne razume, živi na enem planetu, pa ne samo na luni, mogoče tudi na kakšnem drugem, malo bolj oddaljenem," je o načinu izvajanja stavke v nadaljevanju zatrdil Petrovič.

Referendumska pobuda tudi za zakon o uravnoteženju javnih financ?
Pojasnil je, da bodo takoj, ko dobijo odgovor DZ-ja, začeli postopek za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Opozoril je, da je v DZ-ju tudi zakon o uravnoteženju javnih financ, ki po njegovih besedah predvideva zmanjšanje regresa tudi do 364 evrov.

Na vprašanje, ali bodo tudi ta zakon poskušali blokirati z referendumom, je odgovoril: "To bo naloga ne samo enega ali dveh sindikatov, ampak družbe, celotne družbe." Izpostavil je, da pri tem ne gre za grožnje še z enim referendumom, ampak da le izvršujejo svoje poslanstvo, ki je zaščita interesov članstva in zaposlenih.

Tomc: Sindikati ne želijo deliti usode gospodarstva
Romana Tomc
iz SDS-a je na novinarski konferenci izpostavila, da je ta pobuda po njenem mnenju izrazito nesolidarna do ljudi, ki delajo v gospodarstvu, in do tistih, ki čakajo na zavodu za zaposlovanje "in se ne sprašujejo, ali bodo dobili regres, ampak zaposlitev". Ob tem so po njenem mnenju vlagatelji pobude za razpis referenduma omogočili še eno škodljivo posledico, in sicer, da bo zdaj omogočeno izplačilo visokih regresov v družbah s pretežno državnim lastništvom.

"Za našo državo bi gotovo lahko rekli, da je v likvidnostnih težavah, zato se mi zdi, da je bil ta zakon s svojimi rešitvami izrazito utemeljen. S to potezo so sindikati tudi jasno povedali, da ne želijo deliti usode gospodarstva," je sklenila.

SD: Socialni dialog lahko odpravi nevarnost referenduma
Glede vložitve podpisov in napovedi novih referendumskih pobud pa je Janko Veber (SD) dejal: "Ravno zaradi tega, da preprečimo referendum na ukrepe, ki so potrebni, da uredimo javne finance in izboljšamo svoj položaj v odnosu do mednarodnih finančnih ustanov in do monetarne politike v EU-ju, želimo tudi sami prispevati k temu, da omogočimo boljši socialni dialog, in da ne nazadnje povemo z našimi predlogi, da je mogoče v proračun pripeljati dodatne vire."

Apeliral je na vlado, da konstruktivneje pristopi k socialnemu dialogu. Tako se lahko po njegovem mnenju odpravi nevarnost referenduma.

Sindikata: Zdaj gre le za prvo fazo stavke
Po vložitvi podpisov bo moral predsednik državnega zbora določiti rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Glede zbiranja teh podpisov pa je Petrovič optimističen. Meni, da je to pri od 140.000 do 160.000 javnih uslužbencih realen scenarij.

Policijska sindikata sta sicer do zdaj edina, ki sta napovedala, da bodo policisti stavkali do preklica, stavko pa bodo prekinili, ko bodo cilji doseženi in bo urejen status policije v državi, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Hkrati opozarjajo, da gre zdaj le za prvo fazo stavke, navodila za izvajanje stavke pa se bodo glede na dinamiko pogajanj dopolnjevala v smeri dodatnih ukrepov za pritisk na delodajalca. Nadaljnjih morebitnih ukrepov in načina stavke še ne želijo razkrivati, a kot zatrjujejo, imajo še kar nekaj asov v rokavu. Nekatere stavkovne dejavnosti na mejnih prehodih so sicer zmanjšali.

Policisti zahtevajo ločena pogajanja
Sindikata tudi opozarjata, da se zavedata, da je država v krizi in da je treba iskati notranje rezerve. Toda kar se tiče policije, nikakor ne pri znižanju plač in krčenju potnih stroškov. To pa sta točki, pri katerih bi lahko popustil predvsem Štrukljev sindikat, ki zdaj v ospredje postavlja standarde in normative v sistemu vzgoje in izobraževanja.

Soglasno sindikata zato zahtevata ločena pogajanja, na katerih pa bi poleg plač in stroškov govorili tudi o novem statusu policistov v tej državi. Obstaja tudi možnost, da bomo kmalu lahko slišali zahteve o izločitvi policistov iz sistema plač javnih uslužbencev.

Če ne bo odziva, je jasno, da mora stavkovni odbor skupaj usklajeno izvajati ostrejši pritisk na vlado, ki ji je stavko napovedala.

Zoran Petrovič o morebitni zaostritvi stavke prihodnji teden
Policisti vložili podpise za začetek referendumskega postopka