Gre za dan, ki bi si zaslužil postati tudi državni praznik, je na slovesnosti v mariborski kadetnici dejal takratni namestnik poveljnika milice Boris Žnidaršič, saj je "neizbrisno zaznamoval slovensko nacionalno samopodobo in se trdno zasidral v nacionalno zavest Slovencev".

"Jugovojska" odplula na Venusu
Suverenost naroda in države je bila na ta dan izpolnjena ob 23.45, ko se je na malteški trajekt Venus vkrcal zadnji jugoslovanski vojak, je spomnil Žnidaršič. Poudaril je, da smo Slovenci s tem postali popolni gospodarji na svoji zemlji, razbremenjeni in osvobojeni navzočnosti tuje in osovražene vojske ter s tem opazovalcev Evropske unije.

Na slovesnosti, ki jo pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo, je govoril tudi njen predsednik Janez Pajer, ki je poudaril, da je bila "zmaga veličastna, poraženec pa izjemno močan vojaški stroj JLA-ja, ki je pred 19 leti klavrno zapuščal Slovenijo". Prispevek k zmagi je bil vseslovenski, zato bosta zveza veteranov in Zveza policijskih veteranskih društev Sever slovesnost vsako leto pripravila v drugem kraju.

Slovesnosti sta se udeležili tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in obrambna ministrica Ljubica Jelušič, medtem ko predsednika države Danila Türka ni bilo in je zbrane nagovoril v pismu, v katerem je med drugim zapisal, da je bil odhod JLA-ja "vrh osamosvojitvene gore", dogodek pa velikega pomena, "ki ne sme biti nikoli pozabljen".

Začelo se je na Brionih, končalo v Kopru
Postopek odhoda JLA-ja iz Slovenije je bil dogovorjen na Brionih, kjer so potekala pogajanja med Jugoslavijo, Hrvaško in Slovenijo. Brionsko deklaracijo, ki je bila takrat sklenjena in podpisana, je slovenska skupščina potrdila 10. julija. V skladu z deklaracijo je bil za vsa neposredna pogajanja o podrobnostih umika pooblaščen poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj.

V igri je bilo več scenarijev in mogočih poti za umik zvezne vojske. Pogovarjali so se tudi o kopenskem umiku čez Madžarsko in o odhodu iz tržaškega pristanišča. Končna odločitev je padla na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani. Jugoslovanska vojska se je iz Kopra tako začela umikati 20. oktobra. Zadnji vojak pa je na ladjo, ki je plula pod tujo zastavo, stopil malo pred polnočjo 25. oktobra in po mednarodnem pravu tako zapustil ozemlje Republike Slovenije.

V galeriji si oglejte fotografije umika jugoslovanske armade iz Slovenije.