Visoke plače študentskih funkcionarjev bi morda omejil zakon o malem delu, če ga ne bi volivci pred mesecem ne bi zavrnili na referendumu. Foto: MMC RTV SLO
Visoke plače študentskih funkcionarjev bi morda omejil zakon o malem delu, če ga ne bi volivci pred mesecem ne bi zavrnili na referendumu. Foto: MMC RTV SLO
Tajkuni med študenti?

V javnost so prišle podrobnosti pogodbe, ki jo je direktorju Roku Sotlarju ponudil predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Marko Hozjan. Žurnal24 je namreč objavil pogodbo z oznako poslovne tajnosti, ki razkriva, da naj bi Sotlar na mesec dobival kar 5.800 evrov bruto. Ob tem bi mu pripadla še povračila vseh potnih stroškov, dnevnic, telefonov, nočitev za službena potovanja, dodatkov, regresa in dopusta.

V primeru prenehanja mandata brez krivdnih razlogov bi dobil odpravnino 24 bruto plač, če bi se mandatu odrekel sporazumno, pa bi dobil izplačan 12-kratnik bruto plače. Do enakega izplačila - okoli 70.000 evrov - pa je upravičen tudi po končanju 4-letnega mandata, je za TV Slovenija poročala Ana Gajič.

Pogodbo morajo potrditi študentski poslanci
Na ŠOU-u Ljubljana se sicer odgovorom izmikajo in pravijo, da dokument ta trenutek še ni veljaven, saj ga morajo potrditi poslanci študentskega zbora. Ob tem je treba povedati še, da za nadzor poslovanja ŠOU-a ministrstva za delo, javno upravo ter visoko šolstvo niso pristojna, saj ima študentska organizacija poseben status, ki ji zagotavlja precejšnjo avtonomijo.

Taka plača bi omogočila 19 štipendij
Kljub temu pa so razkrite številke vzbudile ogorčenje nekaterih političnih podmladkov. V mladem forumu SD-ja so prepričani, da se ta neracionalna poraba študentskega denarja ne sklada z argumenti, ki so jih študentske organizacije predstavljale pri nasprotovanju malemu delu. Izračunali so, da bi lahko samo s tako direktorsko plačo mesečno dobivalo štipendije v višini 300 evrov kar 19 študentov, odpravnina pa bi zadoščala še za dodatnih 39 štipendistov.

Vse manjša transparentnost in legitimnost
"V sklopu študentskega organiziranja bi bilo smiselno razmisliti in pripraviti predloge reorganizacije, ki bi privedli do tega, da bi v študentskih organizacijah delali prostovoljci, ne pa tisti, ki vidijo v študentskem organiziranju možnost za lahko prislužen denar. Prav tako bi bilo smiselno v sklopu ŠOS-a razmisliti, da le-ta postane oseba javnega prava, saj je transparentnost ŠOS-a ob takšnih aferah vedno manjša, prav tako kot tudi njihova legitimnost," pa so poudarili v Slovenski demokratski mladini - podmladku SDS-a.

"Tajkunizacija študentskega organiziranja"
V Mladi Sloveniji – podmladku NSi-ja, pa menijo, da gre za tajkunizacijo študentskega organiziranja na račun študentov. Takšnih plač namreč nimajo niti poslanci državnega zbora. Sicer pa so tudi oni mnenja, da bi moralo delovanje študentskih organizacij temeljiti na prostovoljni bazi oziroma na minimalnih izplačilih za opravljena dela.

Tajkuni med študenti?