Dejavnosti pa se bodo nadaljevale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik.

Gluhi imajo največ težav pri sporazumevanju in dostopu do informacij. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal: "Čeprav je država priznala zakon o uporabi znakovnega jezika – to pomeni, da imajo gluhi pravico do tolmača – pa še vedno ni priznala, da imajo svoj jezik – znakovni jezik. Tako kot nacionalna država razvija svoj nacionalni jezik – slovenščino – prosimo, da znakovni jezik najprej prizna kot svoj jezik in potem nameni sredstva za njegov razvoj," razlaga Juhart in nadaljuje, da so gluhi najslabše izobraženi izmed vseh invalidov: izobrazbena struktura je izredno nizka, skoraj 90 odstotkov gluhih ima srednjo poklicno šolo, njihova konkurenčnost na trgu dela je zelo slaba, izobraževanje pa je še po vseh teh letih rakova rana. Namreč, gluh otrok v osnovni šoli ima pravico do tolmača do pet ur na teden. Zagotovo si želimo, da bi imel ta gluhi otrok dostop do znakovnega jezika vse ure, če to potrebuje. To želimo spremeniti in menimo, da bodo s priznavanjem znakovnega jezika gluhi tudi bolje izobraženi, pravi Juhart.

Ta mesec je Zveza društev gluhih in naglušnih predstavila tudi projekt Priročna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika. To bo prvi opis tega jezika, ki ne bo napisan v slovenščini, ampak prikazan z gibi oziroma, kot temu pravijo sami, odkretan na prosto dostopnih posnetkih. O pomenu Priročne videoslovnice slovenskega znakovnega jezika je vodja projekta doktor Matic Pavlič povedal: "Kot že samo ime pove, bo to prva slovnica, ki bo dejansko v slovenskem znakovnem jeziku. Vemo, kaj si mislimo o Kopitarjevi slovnici, ki je bila napisana v nemščini – šla je v pozabo in takrat ni dosegla Slovencev. Tako tudi nobena slovnica, noben opis znakovnega jezika do zdaj nista dosegla gluhih, ker pač nista bila v njihovem maternem jeziku. To je velika sprememba. Zdaj jim bo slovnica dosegljiva, ima možnost, da dejansko spremeni njihova življenja, saj o svojem jeziku tako rekoč nič ne vedo. Ne vedo, kako se izraža ujemanje, ne vedo, kakšna je razlika med samostalnikom in glagolom – take stvari. Morda to ni bistveno za vsakdanje sporazumevanje, če gre vse tako, kot je treba, ampak če nastanejo težave, je res nujno, da imamo strokovnjaka, priročnik, ki pomaga, kadar se kaj zalomi, ki pomaga usvojiti jezik. Vse razlage v tej slovnici bodo posnete, posnetki kretanja. Uporabna bo zelo široko, ne samo v osnovni in srednji šoli, ampak tudi na tečajih – tudi za človeka, ki bi se želel sam seznaniti z znakovnim jezikom, tako za gluhe kot za slišeče. In v tem smislu je ta projekt tudi velik zalogaj, ker je ciljno občinstvo tako razpršeno: namenjena je jezikoslovcem, ki dobro poznajo jezikoslovno izrazje, in gluhim, ki se jim zatakne že, ko omeniš samostalnik," pojasnjuje Pavlič.

Projekt Priročna videoslovnica slovenskega znakovnega jezika sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. In kaj pomeni uspeh tega projekta za slovenski prostor? Vodja službe za slovenski znakovni jezik ministrstva za kulturo doktorica Simona Bergoč je o tem povedala: "Za sam slovenski znakovni jezik pomeni to dodatno razumevanje njegove strukture, in sicer zlasti slovnice, za širši slovenski prostor pa pomeni osrednje ozaveščanje o vlogi še nekega drugega samostojnega jezika, ki je navzoč med nami, in dvigovanje njegovega ugleda v slovenski družbi."

Slovenski znakovni jezik uporablja približno tisoč gluhih. Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javnih služb, pa tudi v položajih, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.