Minister Vinko Gorenak je tik pred koncem ministrovanja zahteval še poročilo o imenovanju generalnega direktorja tožilstva. Foto: BoBo
Minister Vinko Gorenak je tik pred koncem ministrovanja zahteval še poročilo o imenovanju generalnega direktorja tožilstva. Foto: BoBo

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so pojasnili, da je minister za notranje zadeve Vinko Gorenak poročilo zahteval, ker je upravno sodišče v pravnomočni sodbi ugotovilo, "da se je v postopku predlaganja in imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva kršilo zakon".

Zakon o državnem tožilstvu razrešitev generalnega državnega tožilca predvideva tudi v primeru, da prvi tožilec zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi. Pristojni organ, ki predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca, je državnotožilski svet, o morebitni razrešitvi pa odloči državni zbor. V pristojnosti ministra je tako le zahteva za pripravo poročila o kršitvah.

Odločitev za izvedbo neposrednega pravosodnega nadzora nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu in zahteva za poročilo o zatrjevanih kršitvah oziroma dejstvih se ne podvajata, so pojasnili na MNZ-ju. Na MNZ-ju napovedujejo, da se bo neposredni pravosodni nadzor izvedel, na novo pa bo treba le določiti datum izvedbe.

Na tožilstvu so prepričani, da MNZ z nadzorom izvaja pritisk, državna sekretarka na MNZ-ju in nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je že pred enim mesecem zagotovila, da nadzor nad tožilstvom ne pomeni pritiska nanj in ni nezakonit.

Brezigarjeva je opozorila, da je za mesto generalnega direktorja tožilstva potekal javni natečaj, torej se je tožilstvo odločilo, da bo generalni direktor državni uslužbenec in ne državni tožilec.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je 7. februarja lani javni natečaj ustavil s pojasnilom, da so se kadrovski pogoji na vrhovnem državnem tožilstvu spremenili v tolikšni meri, da je mogoče zasedbo tega mesta realizirati tudi z imenovanjem katerega izmed državnih tožilcev. Na isti dan je Škrlec prisegel kot višji državni tožilec.

Dva dni po imenovanju Škrleca za višjega državnega tožilca je Fišer podal predlog ministru za pravosodje, da se ga imenuje za generalnega direktorja tožilstva, kar po oceni Brezigarjeve pomeni, da je Fišer združil dva različna načina imenovanja. Isti dan pa je bila izdana tudi odločba ministra o imenovanju.