Ali zavod za zaposlovanje sodeluje v trgovini z ljudmi s tem, ko napotuje spremljevalke? Foto: BoBo
Ali zavod za zaposlovanje sodeluje v trgovini z ljudmi s tem, ko napotuje spremljevalke? Foto: BoBo

Danes registriraš podjetje s fikusom in poštnim nabiralnikom, jutri pa napotuješ delavce v tujino.

Goran Lukić, ZSSS
Slovensko gradbeništvo se preusmerja v zvodništvo: zaposlijo štiri spremljevalke z osnovno šolo. Foto: MMC RTV SLO
Slovenska podjetja so v Nemčijo izvedla kratenje delavskih pravic, pravijo v svetovalnici za migrante ZSSS-a. Na fotografiji: izvršni sekretar ZSSS Goran Lukić. Foto: BoBo

V Nemčiji v gradbeništvu namreč velja »verižna solidarnostna odgovornost« - mehanizem, po katerem glavni izvajalec poplača stroške dela svojih podizvajalcev, če slednji odpovedo. V Sloveniji teh mehanizmov nimamo.

Ana Jakopič, svetovalnica za migrante
Zagovorniki pravic delavcev migrantov bodo lahko opravljali delo "namesto" državnih organov še do junija 2015. Zavod za zaposlovanje jim je dodelil slabih 160 tisoč evrov za pomoč migrantskim delavcem. Foto: MMC RTV SLO

Katere pogoje po EU zakonodaji morajo izpolnjevati podjetja za napotitev delavcev: 1.Da trajanje napotitve ne presega 24 mesecev (skupno s prekinitvami ne več kot 5 let, s tem da se prekinitev do dva meseca ne šteje kot prekinitev) 2. Da ne gre za zamenjavo že napotene osebe 3.Da je oseba vključena v zavarovanje v matični državi vsaj en mesec pred napotitvijo 4. Da delodajalec redno opravlja svojo dejavnost v matični državi 5. Da ves čas napotitve obstaja neposredna vez med napotenim delavcem in delodajalcem.

Marko Tanasić, svetovalnica ZSSS

"Danes registriraš podjetje s fikusom in poštnim nabiralnikom, jutri pa napotuješ delavce v tujino," je katastrofalno stanje na področju trga dela novinarjem predstavil izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukić. Težava je, da ima veliko teh podjetij v Sloveniji blokirane račune tudi po leto ali celo štiri leta. Čeprav so davčni dolžniki, kar naprej poslujejo, s tem da so iste kršitve delavskih pravic iz Slovenije izvozili v druge države EU-ja – večinoma v Avstrijo, Nemčijo pa tudi na Nizozemsko.

Nihče ne preverja, ali podjetje sploh posluje
Kot je opozoril vodja svetovalnice za migrante Marko Tanasić, kršenje zakonodaje omogoča ureditev, po kateri t. i. obrazca A1 (izpolni ga delodajalec, ki napotuje delavce v tujino) ni mogoče preklicati, prav tako nihče ne preverja, ali navedbe podjetja v njem držijo in ali to podjetje sploh ima prihodke; večina jih namreč nima.

Hrvaška tudi tukaj boljša od Slovenije
Za primerjavo: delodajalec na Hrvaškem, ki napotuje delavce v EU, mora poleg vprašalnika zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje priložiti tudi pogodbo o zaposlitvi ali aneks, agencija za začasno posredovanje dela mora biti vpisana v register agencij, oddati mora tudi finančno poročilo z izpisom letnih poročil iz finančne agencije (nekdanja SDK) ter pogodbo o sklenjenem poslu v državi članici, v katero napotuje delavca.

Nemci: Kako je to sploh mogoče?
V Nemčiji se na podlagi izkušenj s slovenskimi gradbenimi podjetji sprašujejo, kako je mogoče, da takšna podjetja sploh obstajajo, saj po uredbah EU-ja to sploh ni mogoče. Po besedah Tanasića nemški sindikalisti ocenjujejo, da niti eno od 305 slovenskih podjetij zakonodaje ne spoštuje v celoti. Kot je dejala Ana Jakopič, ki v imenu svetovalnice tesno sodeluje z največjo centralo nemškega sindikata DGB, se je zgodilo, da je bilo 40 delavcev šikaniranih, hudo zlorabljenih, brez plač in popolnoma brez denarja celo za vrnitev v Slovenijo. "Potem ko smo obvestili nemške kolege, so takoj stopili do naših delavcev na terenu in ugotovili, kdo je glavni izvajalec del. Slednji je že naslednji dan

prišel, osebno govoril z delavci in jih poplačal."

Nimamo verižne odgovornosti
"V Nemčiji v gradbeništvu namreč velja 'verižna solidarnostna odgovornost' - mehanizem, po katerem glavni izvajalec poplača stroške dela svojih podizvajalcev, če ti odpovedo. V Sloveniji teh mehanizmov nimamo," je razmere primerjala Ana Jakopič. "S poslovanjem, kot ga imamo v Sloveniji, država ostane brez davkov, delavci brez plač, podjetja, ki se trudijo delati korektno, pa dobivajo nelojalno konkurenco v obliki socialnega dampinga," poudarja slabosti neurejenosti razmerij pri nas.

Gradbeništvo se je preusmerilo v zvodništvo
Neurejenost je morda še mila beseda, saj javni zavod za zaposlovanje na svoji spletni strani kar naprej objavlja oglase problematičnih podjetij oziroma tistih, ki so na seznamu davčnih dolžnikov, v dolgovih, z najnižjimi bonitetami, z neporavnanimi obveznostmi do države in delavcev.

Gradbinec zaposli štiri spremljevalke
Zdaj celo objavljajo oglas gradbenega podjetja, ki želi zaposliti štiri spremljevalke. "Pojasnili so nam, da to morajo storiti, ker ima gradbeno podjetje na eni poslovni enoti registrirane tudi druge dejavnosti, a smo o zadevi zaradi vsebine oglasa obvestili tako inšpektorat za delo kot društvo Ključ, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi," je dejal Goran Lukić. Po javnih podatkih Ajpesa, je je polno ime podjetja HMZ, gradbeništvo d.o.o, poslovna enota Million Klub v izpostavi v Kranju registriran s 1. avgustom letos in sicer za "drugo podjetniško in poslovno svetovanje".

Prva žrtev nezakonitega zaposlovanja

Zahvaljujoč svetovalnici za migrante (ki jo, mimogrede, do junija 2015 s 160.000 evri financira ta isti javni zavod za zaposlovanje) je Slovenija prvič sodno dobila precedens – osebo s statusom žrtve nezakonitega zaposlovanja. Gre za pravni inštitut po zakonu o tujcih, ki slednjim omogoča pridobitev dovoljenja za bivanje zaradi tega statusa.

Nekaterim tujcem je namreč grozil izgon iz države, čeprav so jih delodajalci šikanirali ali pa jim niso izplačevali plač in prispevkov. Kljub zakonodaji, ki že kar nekaj časa omogoča dodelitev statusa žrtve nezakonitega zaposlovanja (in torej omogoča pridobitev dovoljenja za bivanje, dokler ne dobi poplačila za delo ali popravo krivic ter pridobitev osebnega delovnega dovoljenja), pa je bil boj težak in počasen, saj se vsaka vpletena institucija boji izvajati zakon in čaka na odločitev druge, je dejala zagovornica pravic delavcev migrantov Sonja Šarac. V omenjenem primeru pa vse kršitve konkretnega delodajalca obravnava tudi tožilstvo, je dodala.

Kaj vse delodajalci počnejo
Zagovornik delavcev Goran Zrnić pa je opisal primer kršitve delavcev iz Srbije, v katerem je delodajalka kar sama po elektronski poti izbrisala iz evidence zdravstvenega zavarovanja zaposlene, ki jih je predhodno "odpustila" brez njihovega podpisa na pogodbi o odpovedi. Zahvaljujoč sindikalni svetovalnici migrantov so zadevo z zavodom za zdravstveno zavarovanje uredili in napako oziroma nezakonitost odpravili, so še dejali na tiskovni konferenci.

Danes registriraš podjetje s fikusom in poštnim nabiralnikom, jutri pa napotuješ delavce v tujino.

Goran Lukić, ZSSS

V Nemčiji v gradbeništvu namreč velja »verižna solidarnostna odgovornost« - mehanizem, po katerem glavni izvajalec poplača stroške dela svojih podizvajalcev, če slednji odpovedo. V Sloveniji teh mehanizmov nimamo.

Ana Jakopič, svetovalnica za migrante

Katere pogoje po EU zakonodaji morajo izpolnjevati podjetja za napotitev delavcev: 1.Da trajanje napotitve ne presega 24 mesecev (skupno s prekinitvami ne več kot 5 let, s tem da se prekinitev do dva meseca ne šteje kot prekinitev) 2. Da ne gre za zamenjavo že napotene osebe 3.Da je oseba vključena v zavarovanje v matični državi vsaj en mesec pred napotitvijo 4. Da delodajalec redno opravlja svojo dejavnost v matični državi 5. Da ves čas napotitve obstaja neposredna vez med napotenim delavcem in delodajalcem.

Marko Tanasić, svetovalnica ZSSS