Andrej Grah Whatmough in Borut Rončević, predsednik nadzornega sveta. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Grah Whatmough in Borut Rončević, predsednik nadzornega sveta. Foto: MMC RTV SLO

V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je na novinarski konferenci poudaril, da je sodba višjega sodišča drugačna kot sodba prvostopenjskega: "Tudi zato, ker je ta sodba v diametralnem nasprotju s sodbo prvostopenjskega sodišča, se bomo obrnili na vrhovno sodišče in vložili predlog za dopustitev revizije v tem konkretnem postopku."

Ob tem je zatrdil, da sodba višjega sodišča v ničemer ne vpliva na delovanje RTV Slovenija, saj je sam vršilec dolžnosti generalnega direktorja na podlagi novele zakona o RTV-ju, katere izvajanje je delno zadržalo ustavno sodišče. Zavrnil je tudi možnost, da bi zaradi sodbe odstopil, k čemur so ga pred dnevi javno pozvali svet delavcev RTV Slovenija, koordinacija novinarskih sindikatov zavoda in sindikat novinarjev: "Nikakor ne bom odstopil, za to ni nobenih razlogov."

Poudaril je, da se sodba nanaša na razpis iz leta 2021, v katerem so bile med drugim od kandidata za generalnega direktorja zahtevane triletne izkušnje z vodenjem velikih sistemov, "česar pa statut RTV-ja ne določa". "Tukaj bi se lahko pojavila vprašanja, ali je bil razpis sploh v skladu s statutom," je nadaljeval.

Sorodna novica Višje sodišče: Imenovanje Graha Whatmougha za direktorja RTV Slovenija je bilo nezakonito

Kot je znano, je višje sodišče je s sodbo ugodilo nekdanjemu generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu, ki je tako kot Grah Whatmough kandidiral tudi na razpisu za generalnega direktorja, objavljenem decembra 2020. Kadunc je sklep programskega sveta zavoda o imenovanju Graha Whatmougha izpodbijal, ker po njegovem mnenju v postopku ni bil upoštevan pogoj vodstvenih izkušenj. Vendar je prvostopenjsko sodišče menilo, da je Grah Whatmough omenjeni pogoj izpolnjeval. Drugačnega mnenja pa je bilo drugostopenjsko sodišče – ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pri sodbi iz julija lani zmotno uporabilo materialno pravo. Štelo je namreč, da je Grah Whatmough kot direktor dveh enoosebnih družb ter kot član in predsednik nadzornega sveta RTV SLO pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.

Programski svet RTV -ja je sicer marca lani Graha Whatmougha znova imenoval za generalnega direktorja. Pobudo za nov razpis je dal Grah Whatmough sam, ker je želel preveriti, ali ima zaupanje sveta v novi sestavi. Ponovljeni razpis od kandidatov ni več zahteval triletnih vodstvenih izkušenj.

Grah Whatmough pozdravil sklep odbora za kulturo o reviziji poslovanja RTV-ja

Grah Whatmough se je na današnji novinarski konferenci dotaknil tudi seje odbora DZ-ja za kulturo, na kateri so razpravljali o sumih nepravilnosti in nesmotrnosti pri poslovanju javnega zavoda RTV Slovenija v letu 2022, kar je zdajšnjemu prvemu možu zavoda v javnih zapisih očital prav Igor Kadunc, pozneje pa tudi svet delavcev. Grah Whatmough je odločitev odbora, da poslovanje RTV-ja preda v dodatno revizijo Računskemu sodišču, pozdravil in zavrnil vse očitke: "Vsi očitki so posledica nezadovoljstva posameznikov, ker sami niso znali ali jim ni uspelo zagotoviti stabilnosti javnega RTV-ja."

Trditve, da je vodstvo RTV-ja poslovanje priredilo tako, da je "vzelo" denar, namenjen financiranju filmske produkcije, torej Slovenskemu filmskemu centru, je Grah zavrnil in zatrdil, da RTV filmskemu centru nameni več, kot bi moral, je pa res, da centru vsega denarja iz različnih razlogov ne uspe počrpati. Kot je še dejal, ima RTV odgovornost, da denar porabi smotrno, zato ga je oz. bo namenil za financiranje domačih televizijskih serij. Zatrdil je še, da so v letnem poročilu zgolj jasneje opredelili prakso, ki je v preteklih letih že bila uveljavljena, ob tem pa ponovil, da je poročilo o poslovanju pregledal zunanji revizor.

Predsednik nadzornega sveta Borut Rončević je dodal, da nadzorni svet deluje "v sladu s potrebno skrbnostjo in zakonodajo". "Našega dela ne morejo in ne smejo usmerjati blogi z neutemeljenimi informacijami. Pri svojem delu izhajamo iz svojih kompetenc, iz gradiva, ki ga imamo, in iz rezultatov zunanjih in na notranjih revizij," je še sklenil.

Sorodna novica RTV prvič po letu 2015 posloval pozitivno. Zaposleni: Javni medij izgublja verodostojnost.

Sklic seje odbora za kulturo na podlagi medijskega poročanja

Sejo odbora za kulturo je sklicala predsednica odbora Tamara Vonta (Svoboda), ki je pojasnila, da se je za to odločila na podlagi številnih zapisov v medijih o finančnem poslovanju RTV Slovenija v lanskem letu, ki se ne skladajo z uradnimi informacijami zavoda. Zato so želeli dobiti globlji vpogled v delovanje javnega zavoda, ki je "v izrednem stanju že toliko časa, da smo glede tega lahko vsi zaskrbljeni", poroča STA.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je pojasnil, da so tudi na podlagi poročanja medijev zaznali nekaj sumov nepravilnosti pri poročilu o poslovanju in finančnem načrtu za letos. Po njegovih besedah se pojavljajo dvomi o izvedbi notranje revizije, zato so na ministrstvu podali pobudo agenciji za nadzor nad revidiranjem, da opravi nadzor nad postopkom notranje revizije in ugotovi, ali so bili postopki pravilno izpeljani.

Poleg tega so na ministrstvu dobili več prijav sumov kršitev predpisov, ki se nanašajo predvsem na izvajanje zakona o Slovenskem filmskem centru. Ta namreč določa, da mora RTV dva odstotka pobranega RTV-prispevka preteklega leta zagotoviti za razpis za avdiovizualne vsebine. Te prijave so odstopili pristojnemu inšpektoratu za medije in kulturo, je po poročanju STA-ja še pojasnil državni sekretar.

Pajek (Svet delavcev): Še decembra izguba, dva meseca pozneje "pa smo vsi pozitivni"

Predsednik sveta delavcev Robert Pajek pa se je vprašal, zakaj poročilo sveta delavcev prvič od leta 2009 ni bilo vključeno v letno poročilo javnega zavoda. "Mogoče zato, ker smo bili preveč kritični," je dejal. Kot najbolj problematično je izpostavil, da je vodstvo RTV-ja še decembra lani v osnutku letnega poročila izkazovalo izgubo, "dva meseca pozneje pa smo bili vsi pozitivni". Med prihodke so namreč med drugim prenesli sredstva, namenjena financiranju filmske produkcije, še prej pa retroaktivno spremenili pravilnik o računovodstvu.

Med razlogi za izkaz pozitivnega poslovanja je po njegovih besedah tudi prelivanje sredstev za gradnjo nadomestnega objekta na Komenskega ulici. "Če bi ta dva finančna primera izkazovali, kot so jih doslej, bi bilo v letu 2022 približno tri milijone izgube," je poudaril Pajek. Vodstvu je še očital, da se je napačno lotilo zmanjševanja števila zaposlenih, posledice tega pa se "vidijo na ekranih".

V koalicijskih poslanskih skupinah so opozorili, da so informacije, ki se pojavljajo glede poslovanja zavoda, skrb vzbujajoče. Po besedah Andreje Rajbenšu iz Svobode je prišlo na RTV-ju do "sfriziranega računovodstva," njena poslanska kolegica Sara Žibrat pa je poudarila, da so ob teh informacijah dolžni naložiti revizijo Računskemu sodišču. S tem se je strinjala tudi poslanka Levice Tatjana Greif, ki je dejala, da so "finančne in druge malverzacije giljotina nad RTV Slovenija". Člani odbora so na koncu sklep o reviziji podprli.

Odbor za revizijo poslovanja RTV SLO

Padec gledanosti "v skladu z večletnim, celo večdesetletnim" trendom

Grah Whatmough se je na novinarski konferenci dotaknil tudi gledanosti televizijskega programa. Glede podatkov, ki so pred dnevi prišli v javnost in ki kažejo globok padec gledanosti informativnega programa Televizije Slovenija (–18 odstotkov), je dejal, da z njimi še ni seznanjen, ocenjuje pa, da je padec "v skladu z večletnim, celo večdesetletnim padanjem gledanosti linearne televizije".

Tudi zato bo RTV Slovenija z javnim naročilom iskala izvajalca za merjenje gledanosti na internetnem priključku, s čimer bi dobili realnejše podatke o gledanosti – ne zgolj na televiziji, ampak tudi na drugih elektronskih napravah, je dejal. "Že vrsto let televizije in drugi deležniki opozarjamo, da je način merjenja gledanosti zlasti televizije zastarel," je poudaril in dodal, da se "več medijem v Sloveniji" zdi vzorec (450 gospodinjstev) premajhen, zato bo RTV z javnim naročilom, ki bo objavljeno v kratkem, iskal izvajalca, ki bi merjenje izvajal vsaj na vzorcu 750 gospodinjstev in ponujal možnost merjenja na internetnem priključku. Ob tem je dodal, da trenutnega izvajalca merjenja gledanosti RTV ne more zamenjati do izteka pogodbe, torej do leta 2024.