V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je na novinarski konferenci predstavil poslovanje zavoda v lanskem letu. V uvodu je poudaril, da namen novinarske konference ni komentiranje morebitne odločitve ustavnega sodišča, ampak je povod v sredo sprejeto letno poročilo oz. zaključni račun za preteklo leto.

"Nadzorni svet je na predlog vodstva sprejel letno poročilo za lani, ki ga je revidirala tudi zunanja revizorska služba. Rezultat je prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96.000 evrov," je pojasnil Grah Whatmough in dodal, da je prvič po letu 2015 RTV Slovenija tako poslovala s t. i. pozitivno ničlo, "kar mislim, da je odličen dosežek".

V letu 2022 je bilo po njegovih besedah ustvarjenih 137,8 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj šest milijonov evrov več kot preteklo leto. Prihodki so se povečali zlasti zaradi uspešnega trženja oglasnega prostora in predvsem učinkovitejšega pobiranja RTV-prispevka. "Pred leti smo začeli nekoliko temeljiteje izvajati dotedanji zakon, ki govori o tem, da je plačnik prispevka vsak, ki ima napravo za spremljanje naših programov. Razlika je bila predvsem v novih oz. mobilnih napravah," je pojasnil in dodal, da po tem ni bilo nobenih drugih sprememb na tem področju, se pa bolj prizadeva za samo pobiranje prispevka.

Spomnil je, da je zavod zadnja leta posloval z veliko izgubo, od dva do tri milijone evrov, predlani pa s skoraj petmilijonsko izgubo. Pohvalil se je, da ima zavod zadnji dve leti "tako rekoč rekordne poslovne prihodke", velik vpliv na poslovanje pa je imelo zmanjšanje stroškov dela. Dramatično negativno pa sta na poslovanje vplivala predvsem dva dejavnika, je dejal: "Torej, prvi je dejstvo, da je RTV-prispevek že od leta 2012 nespremenjen, drugi, ki je bil nepričakovan, pa dramatično visoka cena električne energije."

Kot je razložil, je trend zaposlovanja v zavodu že zadnja leta rahlo padajoč, a se je kar precej intenziviral v zadnjih dveh letih. Leto 2020 je zavod sklenil s skoraj 2250 zaposlenimi, na zadnji dan leta 2022 pa jih je bilo v zavodu zaposlenih 2126, januarja pa se je število še dodatno znižalo za okoli 25. To je zavod dosegel z aneksoma h kolektivni pogodbi, ki med drugim predvidevata spodbujanje upokojevanja in določata program presežnih delavcev, s katerima je zavod po Whatmoughovih besedah na leto prihranil dobrih pet milijonov evrov.

Tudi letos so sicer predvideni odhodi, vendar se ta program zaradi omejenih pooblastil vodstva ne izvaja. "Natančnih podatkov nimam, ampak mislim, da je ta številka nekje 70 ljudi, ki bi lahko odšli, če se bo poslovodstvo tako odločilo," je pozneje dodal v odgovoru na novinarsko vprašanje, koliko presežnih delavcev je predvidenih letos. Sam je sicer "absolutno" prepričan, da bo kljub odhodu presežnih delavcev v zavodu dovolj ljudi za izvajanje zakonsko določenih obveznosti.

Zmanjšanje stroškov dela je omogočilo tudi odpravo dolgoletnih krivic več deset zaposlenih, ki so opravljali zahtevnejše delo od sklenjene pogodbe, je navedel in dodal, da je vodstvo posebno skrb namenilo tudi najranljivejšim skupinam in zvišalo najnižje plače v javnem zavodu. Zvišanje plač je dobilo 705 zaposlenih na najnižje ovrednotenih delovnih mestih.

Če bi se RTV-prispevek uskladil z inflacijo, bi znašal 16,22 evra

"Če bi dobili kakršno koli pomoč države, bi namesto o pozitivni ničli lahko govorili o konkretnem dobičku," je še poudaril v. d. generalnega direktorja zavoda in dodal, da bi lahko denar namenili za programe, kar je tudi javno poslanstvo. Znova je opomnil tudi, da se RTV-prispevek ni povečal že desetletje: "Če bi se RTV-prispevek na novo določil samo tako, da bi se uskladil z inflacijo, bi za gospodinjstvo znašal 16,22 evra." To bi na letni ravni prineslo 26 milijonov evrov več prihodkov, je še dodal.

Čeprav je potrjeni finančni načrt predvideval odprodajo 5,8 milijona evrov delnic družbe Eutelsata, je bila prodana komaj petina tega zneska oziroma 1,1 milijona evrov, s čimer večina premoženja ostaja na voljo za posebne projekte v prihodnjih obdobjih, je v sporočilu za javnost še dodal zavod.

Grah Whatmough je naštel tudi nekaj projektov, ki jih bo zavod izpeljal v tem letu.

Akutne razmere v Informativnem programu TV Slovenija

Novinarsko konferenco o aktualnem dogajanju v javnem zavodu je sklical tudi kolektiv zaposlenih na RTV-ju. Helena Milinković je poudarila, da se stavka na RTV-ju nadaljuje, pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev z vodstvom pa so zastala, in sicer zaradi neodzivnosti delodajalca. "Glede na dogajanje bomo sklicali stavkovni odbor in mu predlagali zaostritev," je dejala.

Javnosti je predstavila dogajanje v Informativnem programu TV Slovenija, kjer so "zadeve akutne", kar lahko po njenih besedah vsakodnevno – med predvajanji Dnevnikov, Poročil in drugih informativnih oddaj – opaža tudi javnost.

Dotaknila se je tudi novinarske konference Andreja Graha Whatmougha, na kateri je predstavil pozitivno poslovanje zavoda. "Seveda se v koordinaciji novinarskih sindikatov s tem ne strinjamo, ves čas opozarjamo na nepravilnosti," je poudarila in dodala, da se je v. d. generalnega direktorja "skril in prepustil odločanje vršilcu dolžnosti direktorja televizije Urošu Urbaniji, ki deluje kot generalni direktor v senci".

Kot je opozorila, Urbanija z različnimi metodami izvaja vztrajne pritiske na kolektiv informativnega programa. "Na te metode smo opozarjali že lani, ko smo pozivali javnost, programski svet in vodstvo, naj ga ne imenujejo, ker za to funkcijo ni primeren," je spomnila.

Urbanijeve metode

Sorodna novica Neuradno: Ustavno sodišče v prid zadržanja zakona o RTV-ju. Uradno: seja še poteka.

Kot je razložila, je uvedel preverjanje prisotnosti na jutranjih sestankih, prejšnji teden pa so bili novinarji obveščeni, da bo njihovo delo po novem normirano: "Ne glede na to, da smo javni uslužbenci, ne glede na to, da naj bi pravila za ocenjevanje zaposlenih bila za vse zaposlene na RTV-ju enaka," je opozorila in dodala, da je pravila Urbanija sprejel na svojem kolegiju, ob soglasju preostalih odgovornih urednikov, kar sindikat čudi, saj gre za protizakonit in protipraven akt. "Generalni direktor se na naše opozorilo še ni odzval, razen danes, s kratkim sporočilo, da ne gre za uraden dokument." Uradno obvestilo zaposleni še čakajo, je še dodala Milinković.

Predstavnica Koordinacije novinarskih sindikatov je poudarila še, da vse te poteze razumejo kot nadaljevanje šikaniranj, pritiskov na zaposlene v informativnem programu: "Vsi kritični novinarji so postavljeni na stranski tir, enako je tudi z uredniki."

Spomnila je, da je s 1. januarjem začel veljati nov programsko-produkcijski načrt, ki se izvaja "diletantsko, z danes na jutri". "Tako smo bili zaposleni – in tu nismo samo novinarji, ampak celotna produkcija od montažerjev, snemalcev, realizatorjev, tajnic režije itd. – z danes na jutri obveščeni, da je Prvi dnevnik po novem daljši za sedem minut, ki je bil nato izpeljan le zaradi profesionalnosti in požrtvovalnosti zaposlenih," je razkrila.

V letnem poročilu ni poročila sveta delavcev

Predsednik sveta delavcev Robert Pajek pa je opozoril, da v dopoldne predstavljenem letnem poročilu, ki ga je v sredo potrdil nadzorni svet, ni poročila sveta delavcev, kot je bilo v navadi od leta 2009 do zdaj. "V letnem poročilu smo bili kritični do vodstva RTV-ja, do njegovih odločitev, povezanih s kadrovsko politiko in tudi prikaza finančnega stanja, ki je s prvotnih petih milijonov minusa kar naenkrat postal pozitiven," je naštel Pajek in dodal, da je Grah Whatmough odsotnost poročila sveta delavcev upravičil s pojasnilom, da je to običajno, kar pa ne drži.

Opozoril je tudi, da se vodstvo zavoda s svetom delavcev kljub dejstvu, da to predvideva zakonodaja, vse od njegove ustanovitve še ni sestalo, "zato je onemogočeno poslanstvo sveta delavcev".

Todorovski: Gledanost programov lani dosegla zgodovinsko dno

Podpredsednica sveta delavcev Ilinka Todorovski pa je opozorila, da se v. d. generalni direktor "po otročje spreneveda, da če zamiži, problema ni". Ponovila je, da že več mesecev opozarjajo, da vodstvo javni medij vodi "nekompetentno, samovoljno, neambiciozno", ob tem pa poudarila, da "javni medij doživlja nepopravljivo škodo z izgubo verodostojnosti, in kar je posebej žalostno in morda nepovratno, izgubo gledalcev, saj je gledanost TV-programov lani dosegla zgodovinsko dno".

Članica sveta delavcev Ksenija Horvat je bila kritična do projektov, ki jih je v. d. generalnega direktorja na novinarski konferenci poudaril kot ključne v letu 2023, saj je omenil Planico in Tour de France, slišati pa ni bilo nič o vojni v Ukrajini, energetski krizi in drugih ključnih problematikah. "Leto dni že prihajate sem, pred RTV poslušat predstavnike sindikatov, aktivov, sveta delavcev. V zadnjem letu dni so zadeve iz dneva v dan vse hujše, in bojimo se, da naš javni servis vedno manj izpolnjuje svoje temeljno poslanstvo. Delovanje RTV-servisa je resno okrnjeno in javnost je prikrajšana za temeljne informacije in analize," je opozorila.

Tatjana Pirc, članica izvršnega odbora aktiva Radia Slovenija, je poudarila, da se "razgradnja televizijskega programa nadaljuje, dirigenti tega nizkotnega početja se oklepajo svojih položajev, posegi v program so vse hujši, medijski analfabetizem in amaterizem lezeta iz ekranov".

"Katastrofalnega odrivanja izjemnih ustvarjalcev, uničevanja ugleda, verodostojnosti, padanja gledanosti ne smemo opazovati križem rok," je opozorila in se vprašala, ali bo za te sporne odločitve kdo odgovarjal. Kot primer je navedla oddajo Globus, ki so jo "neodgovorno in brez tehtnih argumentov ukinili za eno leto".

"Če ne bo resnosti, ne bomo več popuščali"

Predsednica sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je spomnila, da novinarji stavkajo že devet mesecev. "V tem času smo dosegli nekaj krogov pogajanj, dosegli pa še vedno nič," je dejala in razložila, da se je vodstvo z njimi pripravljeno pogovarjati samo, ko napovejo zaostritev stavke. Ko napoved zaostrovanja stavke umaknejo, da bi se pogajali, pa pogajanj ni več. Z v. d.-jem generalnega direktorja naj bi se znova usedli za isto mizo prihodnji teden, "a če ne bo resnosti za pogajalsko mizo, ne bomo več popuščali in bomo dejansko vztrajali pri izvedbi stavkovnih dejavnosti".