V nadzorni sobi. Foto: MMC RTV SLO
V nadzorni sobi. Foto: MMC RTV SLO

Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi. Ta sistem rešujemo numerično, saj je nelinearen in analitično ni rešljiv. Pri tem poznamo začetne pogoje le z omejeno natančnostjo, zato še tako dober model ne more zagotoviti popolne zanesljivosti napovedi, pravi tehnična definicija. Na podlagi izhodiščnih meritev vremenskih pogojev na terenu meteorologi z računalniško podporo predvidijo stanje vremena v prihodnosti. Izhodiščne meritve z minimalnimi, namernimi popravki modificirajo. Na podlagi 50, med seboj le rahlo različnimi vremenskimi slikami oblikujejo napoved, ki je najbolj verjetna. Postopek se ponovi vsakih 12 minut.

Brane Gregorčič
Začelo se je konec osemdesetih. Foto: MMC RTV SLO

Upam si trditi, da so meteorologi ljudje, ki so z naravo zelo povezani. Prav tako boste med nami izjemoma našli kakšnega, ki je kadilec.

Ločljivost vremenske napovedi na mikrookolje je odvisna od geografije, a pravi, da lahko »zadanejo« na od 15 do 20 kilometrov. Rezultat vsega je tista slikica s sončkom, oblačkom ali kapljami ter numerično izpisano temperaturo zraka za naslednje dni, ki jo gledamo na prvih straneh časnikov ter v rednih dnevnih poročilih. Preprosta podoba je razultat obdelave neverjetne količine podatkov. Odloča pa, ali gremo na delo s kolesom ali z avtomobilom. Oblikuje prosti čas. Gremo na izlet ali zgolj v kino? Vpliva na odnose. K staršem na vikend ali s prijatelji na kavo?

Brane Gregorčič
Sobotna grafika za TV-vreme. Videli smo jo že v petek. Foto: EPA
Brane Gregorčič
Leta 1973 je takrat 12-letni Brane začel s papirjem, barvnim pisalom ... in meteorologijo (klikni za povečavo). Foto: MMC RTV SLO

Čudak sem bil že v mladosti. V poznih letih osnovne šole so me pritegnili članki v mladinskem tisku. Mislim, da je bil Pionir. Verjetno podobne vsebine o tem, kako se vreme opazuje obstajajo tudi zdaj. Mene je stvar zelo "zagrabila". Začel sem pisati vrmenski dnevnik z opazovanji.

Brane Gregorčič
Za preprosto grafično napoved je potrebna obdelava ogromnih količin podatkov. Foto: MMC RTV SLO

Bralne napake z naše strani so, se mi zdi, dokaj redke. A vsakršna napaka se je do zdaj še vedno rešila pravočasno.

Brane Gregorčič
Vsako vreme je po svoje lepo, pravi Gregorčič. Preklinja ga nikoli oz. zelo redko. Foto: EPA

Tudi sam imam občutek, da ljudje godrnjajo. Letošnje poletje je eno bolj vročih v zadnjih sto letih. Ker pa je v zadnjem tednu bolj kislo, se marsikomu že zdi, da poletja pravzaprav ni bilo.

Sposobni smo izdelati urno prognozo vremena v Zgornjem Kašlju za naslednjih 10 dni. A ne vem, kakšen je smisel, če vemo, da ta napoved ne more biti popolnoma zanesljiva.

Zaradi vremena je pesnik, diplomat in morebiti tudi nekoliko poklicno deformiran. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje me najprej pelje na ogled možganskega centra, nadzorne sobe, kjer se vreme spremlja, napoveduje in analizira. V britanskem Readingu v okolici Londona stoji Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), glavni vir podatkov o osnovnih vremenskih razmerah, ki jih pridobiva s pomočjo vremenskih sond, specializiranih letal satelitov ... Podatke obdelujejo s pomočjo meteoroloških modelov (podrobneje o tehničnih vidikih sestavljanja napovedi si lahko preberete spodaj).

Slovenija je izziv, saj poleg siceršnje premore tudi meteorološko raznolikost. Sezonsko in geografsko. Najmanj mu je na kožo pisana vročina, pove sogovornik. Pred njo se Gregorčič zato najraje umakne v višje lege. Tik pred njegovim "dopustniškim" begom, med katerim bo med drugim s kolesom zavzel Mangartsko sedlo, je nastal tale pogovor. Ker drugega ni bilo, sva pač govorila o vremenu.
___________________________________________

Pogovarjati se o vremenu lahko pomeni pogovarjati se o vsem ali o ničemer. Vreme se uporablja tudi kot mašilo. Z njim zapolnjujemo neprijetno tišino v pogovoru z ljudmi, s katerimi si na videz nimamo kaj povedati. Je vreme podcenjeno?
Mislim, da podcenjeno gotovo ni. Predvsem v zadnjih letih se vremenska vprašanja povezujejo tudi s strateškimi in ne samo z vremenskimi področji. Globalno segrevanje oziroma spreminjanje svetovnega podnebja. To nekako presega vsakdanje spremljanje vremena, čeprav se na dolgi rok povezav med obojim ne da zanikati. Od nas pričakujejo, da bomo znali komentirati nekaj, s čimer se verjetno ukvarja na stotine znanstvenikov, z dejanskim potekom vremena v nekem kraju, v roku nekaj dni, pa ni neposredno povezano.

Okoljske teme so v zadnjih letih zavzele naslovnice. Je to spremenilo naravo vašega dela?
To je dobra stran tega. Da se mogoče zavedamo, da ni vseeno, kakšne količine energije porabimo, da imajo naša dejanja poleg finančnega učinka tudi okoljske posledice. Da je treba tudi z moralnega ali materialnega vidika delovati razsodno, ne pa razsipati po nepotrebnem.

Je za vremenoslovce ta ekozavest bistvena?
Upam si trditi, da so vremenoslovci ljudje, ki so z naravo zelo povezani. Prav tako boste med nami izjemoma našli kakšnega, ki je kadilec. Aktualna zakonodaja nas ni prizadela (smeh). Zelo radi se odpravljamo v naravo. Bodisi peš bodisi s kolesom. Rekel bi, da nas je takšnih okoli 90 odstotkov.

Kdaj se je začela vaša ljubezen do vremena?
Čudak sem bil že v mladosti. V poznih letih osnovne šole so me pritegnili članki v mladinskem tisku. Mislim, da je bil Pionir. Verjetno podobne vsebine o tem, kako se opazuje vreme, obstajajo tudi zdaj. Mene je stvar zelo "zagrabila". Začel sem pisati vremenski dnevnik z opazovanji.

Za lastno uporabo?
Za lastno uporabo. Postopoma me je zadeva zanimala vse bolj, zato sem jo šel študirat. (Iz predalnika vzame šop orumenelih listov in star zvezek. Glej sliko.) Evo, iz leta 73, ko sem bil star 12 let, vi se verjetno še rodili niste. Prvi mesec sem jih (vremenska opazovanja) zapisoval na list, potem pa v zvezek. Štirikrat na dan sem si zapisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla.

Gospod Gregorčič, so bili vaši starši v tem obdobju zaskrbljeni?
(smeh) Ne, tako hudo ni bilo.

Kdaj ste v vlogi vremenarja stopili pred kamere?
Sicer nisem tako redoljuben, a mislim, da je bilo leta 1986. Tik pred odhodom v vojsko. Med tedanjim Hidrometeorološkim zavodom in RTV-jem je določeno sodelovanje že potekalo. Kolega Miran Trontelj in Tanja Cegnar sta ob četrtkih zvečer že nekaj časa vodila vremensko oddajo. Uredniki na televiziji so nato dobili idejo, da bi to morebiti počeli dvakrat tedensko. Razširili so ekipo nastopajočih. Mislim, da je leta 1987 urednik Franjo Mavrič dobil idejo, da bi vremensko rubriko vsak dan prepustili vremenoslovcem. Če se ne motim, smo januarja 1988 dejansko začeli vsakodnevno nastopati. To je trajalo do začetkov procesa osamosvajanja Slovenije. Takrat se je sodelovanje s televizijo začasno prekinilo. Ne trdim, da sta bila procesa kakor koli povezana, a v tistem času smo bili kakšno leto bolj opazovalci dogajanja. Povabilo k sodelovanju smo znova prejeli kmalu po osamosvojitvi. Od takrat smo vsakodnevni "gostje". V ekipi nastopajočih je bilo nekaj sprememb, a "zdravo" ....

... in udarno jedro je ostalo?
Le postaralo se je.

Star sem bil 12, 13 let. Spomin mi ne seže do konkretnih vremenskih napovedi v začetku devetdesetih. Kako so se pripravljale takrat?
Pripravljali smo jih mi. Tudi grafične predloge. Brali pa so jih napovedovalci.

Na Kolodvorski vas vidimo malo po peti popoldne, ko pridete na snemanje. Je to konec vašega delovnega dne - ko skupek podatkov, prognoz in analiz v dobrih dveh minutah "zreducirate" na grafiko oblačka in/ali sončka, ki ji dodate numerično jutranjo in dnevno temperaturo ter ko rezultat kompleksnega postopka napovedovanja vremena podate v "ljudski" obliki in ga izpustite iz rok?
Vse je pripravljeno vnaprej. Grafiko za svoje potrebe z lastnimi programi dodelajo na televiziji. Vsebinsko je stvar končana pred tem pri nas na agenciji.


Po 23 letih na televiziji ste verjetno že dodobra "utečeni"?
Po svoje je zanimivo tudi napovedovanje v živo, kar na nacionalni televiziji delamo v jutranjem programu. Redne rubrike v večernem času prinašajo predvsem tehnične izzive. Kopica različnih grafik iz različnih virov lahko pripelje do določenih tehničnih težav - lahko se, na primer, prikazuje napačen zemljevid -, a če veš, da se zadeva snema, da se ni treba znajti v trenutku, si nekoliko manj napet.
V vsakdanjem življenju velja nekakšen skorajda kulturni diskurz splošnega nezadovoljstva z vsakršnim vremenom. Vedno nam je prevroče, ko živo srebro prestopi 30 stopinj Celzija. Sredi poletja bentimo, če le dva dni zaporedoma pada dež. Če med zimo vsaj enkrat ne zapade meter snega, jo okličemo za zeleno. Če se vreme zdi ekscesno, je preveč ekscesno. Če ne ustreza našim pričakovanjem, ga za ekscesnega proglasimo. Ali pričakujemo preveč?
Tudi sam imam občutek, da ljudje godrnjajo. Letošnje poletje je eno bolj vročih v zadnjih sto letih. Ker pa je v zadnjem tednu (intervju je nastal v petek) bolj kislo, se marsikomu že zdi, da poletja pravzaprav ni bilo. Češ, bilo je pred tem nekaj dni vročine, to je pa tudi vse.

Naš "vremenski spomin" ustreza kratkoročnemu, ki ga baje premorejo zlate ribice?
Res je. Mi pa velikokrat primerjamo trenutno vremensko dogajanje s klimatskimi povprečji, ki so stara 40 ali 50 let. Rečemo lahko, da je letošnje leto v primerjavi s povprečjem preteklih desetih dokaj povprečno. Če pa ga primerjamo s klimatološkimi povprečji med letoma 1961 in 1990, je celotno leto v povprečju za Celzijevo stopinjo toplejše.

Hudujemo se tudi, ko se vreme zdi ekscesno, vremenoslovci pa trdite, da od dolgoletnih povprečij morebiti odstopa le minimalno.
No, letos je dejansko ekscesno v Rusiji. Ta vročina res že dolgo traja. V Evropi vse po starem. Zima je bila sicer podobna tistim iz starejših večletnih povprečnih obdobij in je nekoliko odstopala od povprečij v zadnjem desetletju, saj je bila nekoliko hladnejša, a ne ekstremno hladna. Bila je za stopinjo hladnejša od desetletnega povprečja. Ustrezala je povprečju med letoma 1971 in 1990, bila pa je za polovico stopinje toplejša od povprečja med letoma 1961 in 1990. Spomladi je bilo podobno. V resnici je bila pomlad nekoliko toplejša v primerjavi s povprečjem zadnjega desetletja, a hladnejša v primerjavi z dolgoletnim.

Se vam je osebno kakšen pojav v zadnjih letih na Slovenskem vendarle vtisnil v spomin?
Tudi mi smo ljudje in imamo očitno kratek spomin. Novi dogodki hitro povozijo stare. Nedvomno pa me je zelo presenetilo neurje, ki je pred leti na območju Črnivca oklestilo kar nekaj hektarov gozda. Po razsežnosti in intenziteti pri tej nevihti dejansko ni šlo za vsakdanji pojav. Pred štirinajstimi dnevi so bili na Primorskem močni nalivi in res izdatne količine meteorne vode, a večje škode ni bilo.

V zadnjih letih smo, predvsem s pomočjo spleta, spremljevalci vremenskih napovedi postali zahtevnejši. Dan pred alpsko turo moram nujno izvedeti, kakšno bo naslednjih 14 dni vreme v Bovcu, na Krnu, Komni, Komarči, v Bohinju in povsod vmes. Jadralec sredi Jadranskega morja prav tako. In to ažurno in kar se da natančno, če poenostavim. Kako je razvoj tehnologije vplival na potek in vaše delo kot tako?
Novi meteorološki modeli so zmogljivejši, imajo boljšo ločljivost. Dejansko so sposobni izdelati podrobne napovedi na mikroravni. A to so še vedno napovedi. Popolnoma točne ne morejo biti. Sposobni smo izdelati urno prognozo vremena v Zgornjem Kašlju za naslednjih 10 dni. A ne vem, kakšen je smisel, če vemo, da ta napoved ne more biti popolnoma zanesljiva. Lahko pa poiščemo kompromis med zanesljivostjo napovedi in smislom nadaljnjega drobljenja prognoziranih območij. Slovenijo smo na TV Slovenija že pred leti nekako razdelili na 11 meteoroloških območij s svojimi grafičnimi prikazi na zemljevidu. Na spletu je mogoče najti različne pristope k temu. Splet jih ponuja veliko, kar je dobro.

Bi se lahko zgodilo, da bomo dočakali, da nas bo minister za okolje ob vsakokratni vremenski napovedi v katerem koli mediju opozarjal, da ta ni 100-odstotno zanesljiva?
Na določenih mestih tovrstne "disclaimerje" že postavljamo. Opozarjamo, da so pač napovedi takšne in takšne, da pa odgovornosti za dejansko stanje pač ne moremo prevzeti. To ni skladno s funkcijo napovedovanja.

Vremenska napoved v meritvah gledanosti v večernih poročilih tradicionalno izrazito izstopa. Že leta je vreme tudi med najbolj iskanimi pojmi na spletnih iskalnikih. Družbo dela seksu, igram in horoskopu, če omenim le veliko trojico.
Dejstvo je, da je od vremenske napovedi v veliki meri odvisno tudi načrtovanje prostega časa. Če smo cele dneve na delu, vreme verjetno ni toliko pomembno.

Ali kdaj preklinjate vreme?
Nikoli.

Kaj je za vas lep ali grd dan?
Verjetno na kakšen "kičast" dan priznam, da je res lep, a je v resnici lepo tudi, če dežuje ali sneži. Težko bi rekel, da je lep hudournik, ki ogroža življenja ali premoženje. Sicer pa je lepota vremena ravno v njegovi spremenljivosti in neukročenosti.

Ne vem točno, ali ste poetični, diplomatski ali zgolj poklicno deformirani, čeprav se z vami strinjam.
Kolega Pečenko bi rekel, da je "vse treba za dobro vzeti".

Ste vremensko občutljiv človek?
Mogoče se zgodi, da dvakrat na leto, pred kakšno fronto, slabše spim. Ne vem, ali lahko to pripišem neučakanosti ali celo tremi, kaj bo prinesla. Mogoče pa me najbolj "prizadenejo" nekoliko bolj tople in zatohle noči. Sicer pa mislim, da na moje razpoloženje vreme večjega vpliva nima.

Voda v kolenu?
Z leti pridejo tudi določeni stranski učinki, ampak njihove povezave z vremenom še nisem ugotovil.

Meteorološki model je pravzaprav skupek matematičnih enačb, ki opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi. Ta sistem rešujemo numerično, saj je nelinearen in analitično ni rešljiv. Pri tem poznamo začetne pogoje le z omejeno natančnostjo, zato še tako dober model ne more zagotoviti popolne zanesljivosti napovedi, pravi tehnična definicija. Na podlagi izhodiščnih meritev vremenskih pogojev na terenu meteorologi z računalniško podporo predvidijo stanje vremena v prihodnosti. Izhodiščne meritve z minimalnimi, namernimi popravki modificirajo. Na podlagi 50, med seboj le rahlo različnimi vremenskimi slikami oblikujejo napoved, ki je najbolj verjetna. Postopek se ponovi vsakih 12 minut.

Upam si trditi, da so meteorologi ljudje, ki so z naravo zelo povezani. Prav tako boste med nami izjemoma našli kakšnega, ki je kadilec.

Ločljivost vremenske napovedi na mikrookolje je odvisna od geografije, a pravi, da lahko »zadanejo« na od 15 do 20 kilometrov. Rezultat vsega je tista slikica s sončkom, oblačkom ali kapljami ter numerično izpisano temperaturo zraka za naslednje dni, ki jo gledamo na prvih straneh časnikov ter v rednih dnevnih poročilih. Preprosta podoba je razultat obdelave neverjetne količine podatkov. Odloča pa, ali gremo na delo s kolesom ali z avtomobilom. Oblikuje prosti čas. Gremo na izlet ali zgolj v kino? Vpliva na odnose. K staršem na vikend ali s prijatelji na kavo?

Čudak sem bil že v mladosti. V poznih letih osnovne šole so me pritegnili članki v mladinskem tisku. Mislim, da je bil Pionir. Verjetno podobne vsebine o tem, kako se vreme opazuje obstajajo tudi zdaj. Mene je stvar zelo "zagrabila". Začel sem pisati vrmenski dnevnik z opazovanji.

Bralne napake z naše strani so, se mi zdi, dokaj redke. A vsakršna napaka se je do zdaj še vedno rešila pravočasno.

Tudi sam imam občutek, da ljudje godrnjajo. Letošnje poletje je eno bolj vročih v zadnjih sto letih. Ker pa je v zadnjem tednu bolj kislo, se marsikomu že zdi, da poletja pravzaprav ni bilo.

Sposobni smo izdelati urno prognozo vremena v Zgornjem Kašlju za naslednjih 10 dni. A ne vem, kakšen je smisel, če vemo, da ta napoved ne more biti popolnoma zanesljiva.