Guverner Banke Slovenije je moral sejo zaradi obveznosti predčasno zapustiti, zato so nekatera vprašanja ostala še neodgovorjena. Stališča je nekoliko omilil do zdaj zelo kritičen predsednik SD-ja Dejan Židan, ki je po odhodu Jazbeca dejal, da je Banka Slovenije tako zelo pomembna institucija, da mora biti meja zaupanja vanjo stoodstotna. Dodal je, da je Jazbec odgovoril na marsikatero vprašanje in da za zdaj ne more reči, da nima njegovega zaupanja.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je pred ministre stopil na lastno pobudo, da bi jih prepričal, da je sanacija bančnega sistema potekala v skladu s pravili.

Da je treba zadevo razčistiti, je sicer enotno stališče celotne politike, Jazbec pa za zdaj, kot kaže, še uživa podporo predsednika vlade Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja. Cerar je tako izrazil zaupanje v guvernerja, a je dodal, da bo ta "moral odgovoriti na kar precej vprašanj".

Ministri so napovedali kar precej vprašanj za Jazbeca, je za Radio Slovenija poročala Nika Mulec. Tako je bilo za Dejana Židana ključno tisto, ki sprašuje, ali je šlo v slovenske banke res več denarja, kot so ga potrebovale.

Vprašanja za Jazbeca je imel pripravljena tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je prav tako zadovoljen z guvernerjevimi pojasnili. Res pa je, da še ni odgovoril na vsa vprašanja, je v izjavi novinarjem ob odhodu s seje vlade dodal Erjavec, ki sicer ocenjuje, da ni bilo v postopkih nič narobe. Poleg pravilnosti postopkov v povezavi z dokapitalizacijo ga je zanimala še ustreznost višine dokapitalizacije bank.

Po besedah Erjavca se še vedno postavlja vprašanje glede izbrisa podrejenih obveznic, a bo pri tem treba počakati na odločitev ustavnega sodišča. Danes so se tudi dogovorili, da bi vlada želela z Jazbecem razpravljati na podlagi gradiva, ki ga bo Banka Slovenije pripravila za izredno sejo DZ-ja.

Erjavec: Zaupali smo Čuferju
V tem gradivu pa pričakujejo vse detajle in okoliščine dokapitalizacije. "To bi radi videli črno na belem," je poudaril Erjavec. Spomnil je, da so bili tudi sami v vladi, ko so te odločitve sprejemali, a so pač zaupali nekdanjemu ministru za finance Urošu Čuferju in osrednji banki.

Erjavec pa težko ocenjuje, ali bi se zavzel za spremembo zakonodaje, s katero bi nad Banko Slovenije vzpostavili večji nadzor. BS naj bi bil samostojen organ, ki je vključen v sistem Evropske centralne banke.

Jazbec: Pozablja se, v kakšnem stanju so bile banke 2013
Jazbec je sicer že večkrat zavrnil očitke o nepravilnosti v procesu sanacije bank in dejal, da se pozablja, v kakšnem stanju so bile banke leta 2013. Tudi metodologija in cenitve so bile narejene na podlagi napovedi Evropske komisije za leto 2013, ki niso bile dobre.

A pojasnjevanje vladi, kamor je Jazbec prišel na lastno pobudo, je le eno izmed dejanj v zgodbi sanacije slovenskih bank. Sledile bodo tudi izredna seja državnega zbora in forenzične preiskave bank, poleg tega pa se napoveduje tudi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije.

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je po seji vlade sporočil le, da je Jazbec vlado izčrpno seznanil s postopki in izvajanjem sanacije bank in odgovoril na številna vprašanja. Kot so zapisali, iz Jazbečevih odgovorov ne izhaja, da so bile pri tem storjene nepravilnosti, o katerih se razpravlja v medijih. "Na osnovi dosedanjih informacij in pojasnil ni razlogov za nezaupanje v guvernerja in Banko Slovenije," piše v sporočilu Ukoma.

Jazbec bo sicer ukrepe za sanacijo bank, o katerih so se pojavili sumi nepravilnosti, zagotovo pojasnjeval tudi na izredni seji državnega zbora na začetku marca. Zahtevo NSi-ja za sejo so podprli skoraj vsi poslanci, le ZL je poslal še nekatere pripombe. Prav zato je vložitev zahteve pričakovati prihodnji teden, so pojasnili v NSi-ju.

Vlada ima na dnevnem redu poleg nastopa guvernerja Jazbeca tudi razpravo o prijavi gradnje drugega tira na razpis za evropska sredstva. Rok za prijavo je 26. februar. Iz teh sredstev bi lahko Slovenija dobila 400 milijonov evrov, milijarda pa naj bi prišla in javno-zasebnega partnerstva.