Zmotili so ga predvsem ozki interesi nekaterih strank. Foto: BoBo
Zmotili so ga predvsem ozki interesi nekaterih strank. Foto: BoBo

Dobro smo jih spoznali na področju naložb in javnih naročil ter na področju upravljanja medicinske opreme, na katerem je še ogromno rezerv.

Šoltes o t. i. botrih iz ozadja, ki jih je spoznal že v času predsednikovanja Računskemu sodišču.
Na tretjem ... z Bojanom Travnom
Igor Šoltes ne bo minister

Zmotili so ga predvsem ozki interesi nekaterih strank. Po njegovem mnenju žaljive izjave pa so ga prepričale, da bi lahko podoben odziv politike pričakoval vsak kandidat, ki bi bil zunaj okvirov trenutno vladajoče partitokracije. In tako se iskanje prvega moža ministrstva za zdravje, po mnenju številnih trenutno najbolj nehvaležnega resorja, nadaljuje.

Predsednica vlade je zaradi Šoltesove košarice razočarana. Imel je njeno polno podporo, pa tudi podporo njene stranke in stroke, pravi. "Na žalost pa je za nekatere tudi znotraj naše koalicije še vedno pomembneje to, da si naš, kot pa to, da nekaj znaš." Za nastale razmere je nedvomno odgovoren Igor Lukšič, pa je neposrednejši predsednik Državljanske liste. "Žal mi je, da zaradi gospoda Lukšiča Igor Šoltes ne bo kandidat za ministra za zdravje, in tukaj smo izgubili enega dobrega ministrskega kandidata zaradi čisto strankarskih kalkulacij," pravi Gregor Virant.

A prvak SD-ja vztraja. Z nobenim kandidatom nimajo težav, pravi, a ko gre za slovnico političnega delovanja, je treba postaviti vejice in pike. "Vsi bodo prišli z bremenom, samo ne morejo pa to biti predsedniki kakšnih strank ali pa kakšni izpostavljeni člani strank, ki niso dobili na prejšnjih volitvah podpore." "Da, zelo težko nekdo opravlja ministrsko funkcijo, če nima podpore ene izmed strank," meni predsednik DeSUS-a Karl Erjavec.

Erik Brecelj, ki je premierki Šoltesa predlagal, je čestital botrom iz ozadja. "Jaz sem gospe Bratušek že pred to zgodbo s Šoltesom povedal, da pričakujem, da bo ministra za zdravje postavila ona, ne pa ljudje iz ozadja. Ampak očitno ga ne bo ona, bo pa ga nekdo drug." Nemoč premierke pri iskanju novega ministra zaskrbljeno spremljajo tudi v zdravniški zbornici, podajanje tega resorja med političnimi strankami pa, menijo, nakazuje na strah politike pred nakopičenimi težavami v zdravstvu.

Nuša Baranja, Rosvita Pesek je v studiu Odmevov gostila Igorja Šoltesa.


Vsi vemo, da so težave v zdravstvu velike. Se jih niste nič ustrašili glede na to, da medicina ni vaša stroka?
Seveda sem z veseljem in iskreno sprejel izziv in povabilo premierke, da skupaj poskušamo začeti reševati nakopičene težave v zdravstvu, ki se vlečejo že absolutno predolgo. In vsako odlašanje s konkretnim reševanjem pomeni tudi resno grožnjo za paciente in bolnike. In to ni stvar, na kateri bi se po mojem mnenju lahko tako lahkotno lomila kopja zaradi nekaterih ozkih strankarskih interesov.

Če ponovim vprašanje. Sami ste se čutili dovolj kompetentnega za vodenje resorja, ki je, verjetno poleg finančnega, trenutno pred najhujšimi izzivi in najtežjimi nalogami?
Sam ne, za to je potrebna celotna ekipa, ki pozna zadeve, zato sem bil tudi v pogovorih z zdravniško stroko, ki je bila pripravljena sodelovati in nuditi pomoč pri zelo konkretnih področjih. Prepričan sem bil, da s stroko, ki je tudi najbolj kompetentna za reševanje teh težav, lahko ponudimo zelo konkreten program in usmeritev, predvsem pa strategijo sanacije težav v zdravstvu in zdravstvo postaviti na noge.

Dvema koalicijskima partnerjema je bilo zelo žal, da niste postali minister - Gregorju Virantu in premierki Alenki Bratušek. Očitno je bilo žal tudi kirurgu Breclju, ki je dejal, da so vam nasprotovali tudi strici iz ozadja, ki imajo moč. Kako komentirate njegove besede?
Tudi meni je žal, da se je tako hitro pokazalo, da ta koalicija ni enotna pri pomembnih stvareh. In ta neenotnost se bo lahko pokazala pri vsakem kandidatu, predvsem pa pri konkretnih projektih. Ker je pri reševanju teh nakopičenih težav res potrebna močna politična volja, saj je za stabilizacijo zdravstvenega sistema v tem trenutku potrebnih vsaj 70 milijonov evrov. Za začetek. In to seveda iz javnih sredstev, iz proračuna, da ne bi bilo potrebno dodatno obremenjevanje bolnikov in ljudi.

Ampak vam so znane težave, ki jih je imel že minister Gantar. Govoril je, da okoli nekaterih vprašanj tudi znotraj koalicije ni bilo pripravljenosti za reševanje težav.
Da, in to nas lahko resno skrbi. Mislim, da bi moralo biti področje zdravja ena izmed ključnih prioritet vsake vlade. Ne le deklarativno, tudi konkretno, s konkretnimi dejanji ter finančnimi posledicami in zavezami.

Nič niste povedali o "botrih". Gospod Brecelj je dejal, da so zdaj ti zadovoljni, ker se razmere v zdravstvu ne bodo začele spreminjati. Kako konkretno ste vi na funkciji predsednika Računskega sodišča spoznavali te "botre iz ozadja" v zdravstvu?
Dobro smo jih spoznali na področju investicij in javnih naročil ter na področju upravljanja medicinske opreme, na katerem je še ogromno rezerv. Simptomatično je, da se nobena investicija v zdravstvu ne konča v predvidenem roku, se ne konča v predvidenem finančnem okviru. Namesto tega se dogajajo aneksi na anekse. Pa to ni vse. Na koncu namreč dobimo izdelek vprašljive kakovosti uporabe. Tudi gospod Brecelj že ves čas opozarja, da na Onkološkem inštitutu kipi od težav.

Kot ste imeli zagovornike ste imeli tudi nasprotnike, predvsem prvaka SD-ja gospoda Lukšiča. Očita vam, da naj bi v koalicijo štirih strank prišli z društvom Verjamem, ki ima ambicijo prerasti v politično stranko in bi na neki način mimo volitev postali član koalicije. Se vam morebiti zdi, da to ne gre najbolje skupaj s političnim parlamentarizmom?
S tem se ne morem strinjati. Smo v tako resni krizi, da bi to tako imenovano politično matematiko morali razumeti tudi drugače in povabiti k sodelovanju vse tiste, ki želijo, znajo in zmorejo pomagati pri tem, da najdemo poti, in rešiti državo iz krempljev krize in botrov, ki jo očitno še vedno kar dobro obvladujejo. Morebiti je ta dokaj oster odziv na kandidaturo razkril nekatere akterje, ki imajo interes, da se nič ne spremeni. Predvsem na področju investicij, kjer se obrača največ denarja, največ pa se ga tudi prelije v zasebne žepe.

Igor Lukšič je zvečer gostoval na našem tretjem programu. Poleg Marka Pogačnika in Dragutina Mateja (oba SDS) ga je v studiu gostil Bojan Traven.


Danes smo iskali primere, ki bi bil podoben vašemu. Našli smo, da je predstavnik opozicije vstopil v vlado. Nismo pa našli primera, ko bi v vlado vstopil nekdo med ustanavljanjem stranke. Ste razmišljali o tem, da bi odmislili svojo stranko in se ob morebitnem vstopu v vlado soočili z njenim programom?
Naj ponovim, da sem bil k sodelovanju povabljen kot Igor Šoltes, ne kot predsednik društva Verjamem. Prepričan sem, da je tako razumela tudi predsednica vlade. Ker je bilo, verjamem, ocenjeno, da lahko prispevam k temu, da se te težave začnejo reševati. Kot sem že večkrat opozoril, če na področju javnih naročil ne bo ustrezne standardizacije opreme, če ne bo protokolov naročanja, če ne bo sistema referenčnih cen in revizije obstoječih pogodb, kakšnih bistvenih premikov ne moremo pričakovati. Zdi se mi, da bi se morali politična matematika in partitokracija v tem trenutku za hip umakniti racionalnosti.

Zgodba je očitno za vas končana. Kako daleč ste z Verjamem med društvom in stranko?
Predvidoma načrtujemo, da bi ta zadeva zagledala luč sveta spomladi. Zadnji dogodki me močno prepričujejo, da je poleg nujne zdravstvene potrebna tudi politična reforma.

Dobro smo jih spoznali na področju naložb in javnih naročil ter na področju upravljanja medicinske opreme, na katerem je še ogromno rezerv.

Šoltes o t. i. botrih iz ozadja, ki jih je spoznal že v času predsednikovanja Računskemu sodišču.
Na tretjem ... z Bojanom Travnom
Igor Šoltes ne bo minister