Za MMC je povedal, da se stranke očitno zavedajo, da si po Kebrovem in Bručanovem ministrovanju Slovenija ne more privoščiti ministra, ki stvari pometa pod preprogo in jih ne razrešuje takrat, ko se zgodijo. Opozoril je, da Slovenija za zdravstvo porabi toliko denarja kot Švedska in Finska, pa vendar je stanje v Sloveniji na tem področju katastrofalno. To pomeni, da zdravstveni sistem pušča, da denar odteka in gre za nekaj drugega kakor pa za blaginjo bolnikov.

Zdravniki naj bodo plačani po učinkovitosti
Kot problematično je izpostavil še fiksno kolektivno plačo zdravnikov, ki ne izraža učinkovitosti. Tako kaznuje zdravnike, ki delajo dobro, namesto da bi kaznoval tiste, ki so neproduktivni. Prav neproduktivnost zdravnikov Pezdir vidi kot enega izmed vzrokov za dolge čakalne vrste, ki so vprašanje, ki ga ministrstvo za zdravje ne razrešuje. Netransparentna je ureditev bolnišnic, ki so javni zavodi in se znotraj njih prepletajo različne institucije, zato so možnosti vplivanja interesnih skupin večje. Nepregledna je tudi razvrstitev zdravil na liste in obračunavanje stroškov bolnišnic.

Vpliv interesnih skupin je treba omejiti
Pezdir je sicer dejal, da so v slovenskem zdravstvu tudi zadeve, ki delujejo in jih ni potrebno spreminjati, kot veliko oviro do kakovostnih zdravstvenih storitev pa je izpostavil vpliv interesnih skupin, ki med drugim določajo cene, količine, kakovost in način vstopa na trg. Omenil je tudi omejevanje avtonomije direktorjev bolnišnic, saj so slovenske bolnišnice organizacijsko blokirane in zato poslovno slabe.

Bolnišnice se morajo reorganizirati
Pezdir med drugim meni, da je treba postopek usmerjanja javnih sredstev na zdravila spremeniti v smislu transparentnosti, bolnišnično organizacijo je reorganizirati in jo približati načinu delovanja gospodarskih družb, privatizirati vse neklinične storitve in dohodke zdravnikov vezati na produktivnost in ne na plače v javnem sektorju.

Aleksandra K. Kovač