V organizaciji Transparency International Slovenia opozarjajo, da novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo mora Slovenija sprejeti na podlagi evropske direktive, uvaja zaračunavanje vseh stroškov, povezanih z izdajo informacij javnega značaja, ne zgolj materialnih. Foto: BoBo
V organizaciji Transparency International Slovenia opozarjajo, da novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo mora Slovenija sprejeti na podlagi evropske direktive, uvaja zaračunavanje vseh stroškov, povezanih z izdajo informacij javnega značaja, ne zgolj materialnih. Foto: BoBo
false
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki omogoča sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, hkrati pa nadzor nad delovanjem javnih organov, so na posvetu v organizaciji informacijskega pooblaščenca ugotavljali udeleženci. Opozorili so na težave pri pridobivanju okoljskih informacij. Foto: BoBo

28. september je bil leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe povezale v organizacijo Freedom of Information Advocates Network (FOIAnet), razglašen svetovni dan pravice vedeti. Ob tem svetovnem dnevu so se na ministrstvu za javno upravo pohvalili, da so v zadnjem letu izvedli različne ukrepe, s katerimi si prizadevajo za večjo odprtost in transparentnost delovanja slovenskih javnih organov.

Tako so med pomembnimi dosežki navedli finančna poročila organizatorjev volilnih kampanj in letna poročila o financiranju političnih strank, javno objavljene podatke o izdatkih subjektov ožjega in širšega javnega sektorja ter novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je razširila krog zavezancev za transparentnost tudi na gospodarske družbe v lasti države in občin.

"K večji transparentnosti prispevajo tudi dejavnosti v smeri pospešenega odpiranja podatkov in podatkovnih baz organov javnega sektorja za možnost ponovne uporabe v kateri koli namen," so še zapisali na ministrstvu za javne finance. "Po predlogu novele zakona, ki ga je potrdila vlada na začetku septembra, bodo podatki, ki se zbirajo v državni upravi, prek opravljanja javnih nalog dostopni za kateri koli namen brez zaračunavanja cene. Večji poudarek bo namenjen objavi baz podatkov v odprtih formatih na spletu, ki bo omogočil preprosto ponovno uporabo," so še dodali.

Zaračunavanje celotnih, ne zgolj materialnih stroškov
Toda uzakonitev dostopnosti "brez zaračunavanja cen" je za borce proti korupciji, nevladno organizacijo Transparency International Slovenia (TI), precej sporna.

Kljub opozorilom organizacije Transparency International Slovenia se spreminja 34. člen zakona o dostopu do informacij javnega značaja tako, da bodo organi lahko namesto "materialnih stroškov" za posredovanje informacij zaračunali "stroške v povezavi s pripravo in posredovanjem kopije zahtevane informacije za prosilca". Takšna sprememba je v nasprotju z mednarodnimi standardi in Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov ter pomeni korak nazaj z vidika finančne dostopnosti informacij, menijo v TI-ju.

Po njihovem mnenju to pomeni uzakonitev zaračunavanja stroškov dela javnih uslužbencev za posredovanje, dosedanja praksa pa kaže, da so s takšnim zaračunavanjem organi večkrat onemogočali dostop do informacij. Kot najbolj drastičen primer navajajo primer, ko je mariborska univerza skušala za javne informacije novinarki zaračunati 1.500 evrov stroškov za pripravo zahtevanih informacij javnega značaja.

TI je tudi začel simbolično zbiranje podpisov proti sprejetju spornih določb novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, poslance DZ-ja pa pozval, da jih ne podprejo.

"Najbolj nas žuli sprememba 34. člena o stroških dostopa do informacij javnega značaja. Če je bilo do zdaj jasno, da se obračunavajo le materialni stroški, se zdaj to spreminja na vse stroške, ki so v povezavi s posredovanjem informacij," opozarja pravna svetovalka pri TI-ju Andreja Mrak. Vlada bi morala sicer do lanskega oktobra objaviti stroškovnik za dostop do informacij javnega značaja, vendar tega do zdaj še ni storila.

Države EU-ja zaračunavajo zgolj materialne stroške
Na ravni EU-ja je, kot pravi Mrakova, vsaki državi prepuščeno, da sama ureja te zadeve, vendar povsod velja načelo minimalnih stroškov in stroškov dela v članicah EU-ja načeloma ne zaračunavajo. Stroški dela se povsod zminimalizirajo na materialne stroške oz. pokritje nujnih stroškov. Zakonska naloga organa pa je zagotoviti kadre in vire, pravi in dodaja, da javni uslužbenci ne morejo dodatno zaračunavati svojega dela, saj že dobivajo svoje plače.

Druga zadeva, ki je v noveli zakona zmotila TI, pa so izjeme postopkov v povezavi s finančnim nadzorom. Banka Slovenije bi lahko dostop do informacij javnega značaja zavrnila, če bi lahko to povzročilo kakršno koli škodo nadzorovancem. Predlog, ki je prišel na pobudo finančnega ministrstva, je bil dodan po koncu javne razprave. Mrakova poudarja, da se Banka Slovenije z vidika tolmačenja različnih določb in zakonov že tako ali tako znajde v posebnem položaju z vidika transparetnosti poslovanja, zdaj pa se še bolj zapira, namesto da bi se odpirala z vidika nadzora javnosti.

Nismo na tržnici
"Ne moremo pristajati na logiko, da je informacija javnega značaja tržno blago. Nismo na tržnici, kjer bi bile plačljive informacije, vsaj ne na tak način, kot je predlagano v uredbi, čeprav se zagovarjajo materialni stroški. Finančne ovire lahko predstavljajo velike težave preiskovalnemu novinarstvu, kaj šele občanom, ki želijo dobiti informacije javnega značaja," pa je prizadevanja TI-ja podprla predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.