Največja gneča je bila na finančnem ministrstvu, ki so ga obiskali predstavniki največjih svetovnih finančnih družb. Foto: BoBo
Največja gneča je bila na finančnem ministrstvu, ki so ga obiskali predstavniki največjih svetovnih finančnih družb. Foto: BoBo
Naloga in cilj KPK-ja je zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem in preprečiti netransparentno delovanje v javnih zadevah, pravi Boris Štefanec, predsednik KPK-ja. Foto: BoBo

Zapise lobirancev je KPK objavil na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, in sicer v okviru kataloga informacij javnega značaja, v katerem komisija objavlja najpogosteje zahtevane informacije.

Na tej strani so objavljene informacije, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat. Pri zapisih lobirancev o stikih z lobisti so prekriti varovani osebni podatki in morebitne poslovne skrivnosti, so sporočili iz KPK-ja.

Kdo vse je lobiral pri politikih?
Iz objavljenih zapisov KPK-ja je razvidno, da so nekdanji premierki Alenki Bratušek predstavniki finančne družbe Rothschild ponujali svetovanje pri procesu privatizacije, posojilnih ocenah in finančnem poslovanju. Rothschild je tudi poizvedoval o možnostih investiranja v bančnem sektorju. Na obisku pri Bratuškovi so se oglasili tudi predstavniki Gazproma glede poteka projekta Južni tok.

Najživahneje pri Čuferju
Največja gneča je bila pri nekdanjem finančnem ministru Urošu Čuferju. Finančno ministrstvo so obiskali predstavniki Blackrocka, ene največjih svetovnih finančnih družb, in izrazili zanimanje za ravnanje s tvegano aktivo bank.

Za privatizacijo slovenskih podjetij oz. vstop v podjetja iz finančnega sektorja so se lani in letos zanimali predstavniki britanskega finančnega sklada Apax Partners, francoskih bančnih velikanov Societe Generale in BNP Paribas, ruske banke VTB ter tudi finančnega sklada Providence Equity, družbe iz skupine Unicredit, londonske podružnice Deutsche Bank, madžarske pisarne Citibank Europe ter finančne družbe Fairfax.

Največja svetovna investicijska banka Goldman Sachs pa je lani na ministrstvu za finance izrazila zanimanje za nakup slovenskih državnih obveznic in postopke privatizacije. Več mednarodnih svetovalnih družb in finančnih skladov pa je izrazilo interes, povezan z upravljanjem DUTB-ja.

Magyar Telekom in Hrvatski Telekom ter njuna krovna družba Deutsche Telekom, ki se omenja kot najresnejši interesent za Telekom Slovenije, so se zanimali za postopek privatizacije nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Prav tako ruski MTS, ki ga tudi navajajo v naboru morebitnih kupcev Telekoma.

Med lobisti so navedeni tudi predstavniki francoske družbe Vinci Airports, ki se je neuspešno potegovala za nakup Aerodroma Ljubljana. Pogodbo o nakupu upravljavca ljubljanskega letališča je nato podpisal nemški Fraport.

Lobiranje pri sprejemanju zakonov
Na posameznih ministrstvih in pri poslanskih skupinah oziroma poslancih so številni lobisti poskušali vplivati na pripravo zakonodajnih predlogov. Med drugim so člani uprave Vzajemne pri Bratuškovi lobirali za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

V letu 2012 pa se je pri tedanjem predsedniku vlade Janezu Janši oglasilo več lobistov glede državnega poroštva za izgradnjo Teša 6.

KPK: Lobiranje je legitimno
Kot poudarjajo v komisiji, je lobiranje legitimna dejavnost, ki interesnim organizacijam omogoča predstavitev njihovega mnenja odločevalcem v postopkih odločanja na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Naloga in cilj komisije pa je zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem in preprečiti netransparentno delovanje v javnih zadevah.

Interesi pregledni
Komisija se odločno zavzema, da morajo biti vplivi interesnih organizacij na politične odločitve pregledni, javni in odkriti, s čimer so lobiranci zavarovani pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, so še zapisali.

Lobiranci morajo o stikih z lobisti pripraviti poročilo in ga posredovati komisiji v treh dneh od stika z lobistom.