V uradu informacijskega pooblaščenca opozarjajo, da so v zadnjem času opazili več vprašanj in prijav, povezanih z zvočnim snemanjem, ki je po njihovem pojasnilu brez vnaprejšnje privolitve posameznikov, katerih glas se snema, dopustno le v redkih primerih, ki jih ureja zakon o elektronskih komunikacijah.

Snemanje komunikacij je tako zakonito zgolj ob predhodnem obvestilu posameznika in le v primerih, ko je komunikacija neposredno povezana s pravnim poslom med udeleženci.

Edina izjema je snemanje komunikacij v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite. Vsi drugi organi v javnem sektorju bi tako morali imeti za snemanje komunikacij izrecno zakonsko podlago.

V primeru snemanja različnih razgovorov, sestankov, sej občinskih svetov in drugih organov pa morajo biti posamezniki predhodno seznanjeni, kdo bo upravljavec takšnih posnetkov, za katere namene se bodo posnetki uporabljali, koliko časa se bodo shranjevali, kdo bo morebitni uporabnik teh posnetkov.

Ustavno sodišče je namreč že pred leti sprejelo stališče, da je del posameznikove pravice do zasebnosti tudi njegova pravica do lastnega glasu. T. i. pravica na glasu zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V posameznikovi besedi se namreč izraža tudi njegova osebnost.

"Napredek tehnike in posledično dejstvo, da so tehnične naprave, ki omogočajo zvočno snemanje poceni in dostopne komur koli, ne smeta postati izgovor za posege v zasebnost in varstvo osebnih podatkov posameznikov, še manj za njihovo toleriranje. Nasprotno … Navedena dejstva terjajo tehten premislek za njihovo uporabo, ki bo skladna z zakonom in obče človeškimi standardi na področju zasebnosti in varstva osebnih podatkov," še razkriva informacijska pooblaščenka.