Nekdanji notranji minister Aleš Hojs je 24. julija med divjanjem požara na Krasu v odzivu na tvit Nataše Pirc Musar med drugim zapisal, da Inštitut 8. marec nikoli ni bil označen za krivega za požare na Krasu, bo pa vedno zapisan v zgodovino kot tista nevladna organizacija, ki ji je z zavajanjem ljudi uspelo, da je na Primorskem in Krasu zmanjkalo vode.

Inštitut 8. marec je danes na novinarski konferenci sporočil, da je proti Hojsu zaradi tvita oziroma zaradi "širjenja laži o Inštitutu 8. marec in vseh organizacijah, ki so sodelovale pri referendumu o vodah", vložil tožbo, je povedala direktorica inštituta Nika Kovač. "V zadnjih dveh letih so številne osebe na pozicijah moči širile laži, ki so podpihovale sovraštvo."

Po njenih besedah je bila ena od hujših obtožb ta, da zaradi vodnega referenduma ni bilo dovolj vode za gašenje požarov na Krasu. "To je bilo grozljivo iz večih razlogov. Prvič, ker so izkoristili grozljivo tragedijo in stisko ljudi za nabiranje političnih točk. Drugič, ker so lagali o nas in blatili naše ime. Tretjič, ker je to sprožilo številne verbalne napade in grozljive zapise, ki so se vrstili na družbenih omrežjih."

Tožbo je inštitut pripravil v sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije in odvetnico Nevo Čokart. "Namen tožbe je v prvi vrsti to, da se preprečita blatenje, navajanje neresničnih dejstev na socialnih omrežjih, katerih namen je izključno diskreditirati nevladne organizacije, v tem primeru Inštitut 8. marec. Hkrati zahtevamo tudi plačilo odškodnine za nematerialno škodo, in sicer v višini 3000 evrov. Jasno in nesporno dejstvo je, da novela Zakona o vodah ni v ničemer spremenila niti gradnje velikih niti malih vodooskrbnih objektov na vodnem in priobalnem zemljišču, ki jih je bilo mogoče graditi tako pred kot po referendumu po obstoječi zakonodaji, kar dokazuje, da je tožena stranka objavljala neresnična dejstva." Čokart je še dodala, da je Aleš Hojs po izobrazbi gradbeni inženir, v času referenduma pa je bil notranji minister, zato meni, da se je zavedal neresničnosti svojega zapisa, a ga je vseeno objavil.

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic je spomnil, zakaj je bila novela zakona, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše, na referendumu o vodah julija 2021, zavrnjena. Predvidevala je ne le poseg v priobalna in vodna zemljišča, ki so pomembna za zagotavljanje pitne vode, temveč bi omogočila tudi gradnjo objektov, v katerih bi se dovoljevali uporaba in predelava odpadkov in nevarnih snovi na vodovarstvenih območjih. "V zakonu je kristalno jasno zapisano, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih dopustno graditi objekte javne infrastrukture, komunalne infrastrukture, v kar spada tudi zagotavljanje dostopa do pitne vode. Obtoževanja nekdanjega ministra pa govorijo o diametralno drugačnih, alternativnih dejstvih, ki so popolnoma nepodprta z resničnostjo," je opozoril Petek.

Obtoževanje nevladnih organizacij, da so odgovorne za pomanjkanje vode je povzročilo razmah sovražnega govora na družbenih omrežjih. Kot je izpostavila Alenka Kreč Bricelj, članica Inštituta 8. marec, še vedno prejemajo veliko sovražnih sporočil. "Prek sporočil se pošiljajo grožnje s smrtjo, vtika se v naše družine, v naš izgled itn. Tega smo se nekako navadili, a smo si rekli, da moramo nekje potegniti črto, postaviti mejo." Kreč Bricelj je še dodala, da so bili predvsem v času prejšnje vlade predstavniki civilne družbe in novinarjev pogosto šikanirani s strani predstavnikov oblasti.

Hojs: Očitki ne držijo

Hojs se je po poročanju medijev na tožbo odzval z besedami, da gre za neke vrste politični pritisk. "Očitki Inštituta 8. marec ne držijo, v zapisu namreč ni bilo nobenih laži. Tožbo ocenjujem kot neke vrste politični pritisk. Očitno bodo zdaj preko sodišč skušali ustaviti svoje politične tekmece. V tem trenutku namreč ne smejo protestirati proti temu, kar počne aktualna vlada, zato pač vlagajo tožbe proti tistim, ki so jim neljubi," je pojasnil za N1.