Na seji vlade so bile sprejete dopolnitve akcijskega načrta za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Rok za vzpostavitev odškodninske sheme je namreč 26. junij, vendar bo vlada sodišče zaprosila za enoletno podaljšanje roka.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je po seji pojasnil, da bodo na evropsko sodišče v Strasbourg prihodnji teden sporočili načrt, da zakon, s katerim bi rešili problematiko izbrisanih, sprejmejo do konca tega leta. Odškodninska shema pa bo šla po njegovih besedah "verjetno v smer enega enostavnega skrajšanega upravnega postopka, v katerem bi kot odškodnino predvideli pavšal".
Evropsko sodišče je Sloveniji 26. junija lani naložilo, da mora v roku enega leta pripraviti shemo za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim. "Žal je bila tukaj pridelana precejšnja zamuda, ki jo bo zdaj treba nadoknaditi," je povedal Virant in dodal, da bodo sodišče zaprosili za enoletno podaljšanje tega roka, vendar bodo ne glede na to poskušali zakon spraviti skozi parlamentarno proceduro in ga sprejeti še decembra letos.
Virant sicer meni, da lahko, če evropsko sodišče ne odobri odloga, nastane resna težava. Vendar ob tem dodaja, da si bo vlada odlog najverjetneje "izposlovala" s tem, ko bo pokazala resno zavezo, da so v prihodnjih mesecih pripravljeni oblikovati osnutek zakona, se nato pogovoriti s civilno družbo ter zakon uskladiti najprej na vladni ravni in potem še sprejeti v DZ-ju. Zamuda je nevarna in tvegana, a ta trenutek ne morejo narediti nič drugega, kot "maksimalno pospešiti zadevo in izprositi nek odlog".
Izbrisani bi lahko izbirali med dvema možnostma
Virant je tudi pojasnil, da bi izbrisani lahko izbirali med dvema možnostma. Prioritetna možnost bi bil pavšal, ki bi se odmeril v enostavnem upravnem postopku. Za tiste, ki menijo, da lahko dokazujejo nastalo materialno škodo v sodnem postopku, pa bi obstajala tudi ta možnost.
Po njegovem mnenju pa je sicer zelo težko dokazovati vzročno zvezo med izbrisom in škodo, ki je nastala. "Nihče ne ve, kaj bi se dogajalo s temi ljudmi, če bi dobili stalno prebivališče v Sloveniji, ali bi bili socialni primer, zaposleni, revni, bogati ..." je menil Virant, ki o višini pavšala ni želel govoriti.
Poudaril je le, da bodo gotovo morali upoštevati tudi javnofinančne razmere v državi in da bodo verjetno ponudili izplačila v več obrokih in si izbrali "tako višino in dinamiko, da bo to slovenski proračun zmogel". V terminski načrt pa so vključili 60 dni razprave z zainteresirano javnostjo, torej vsemi društvi izbrisanih in tudi Mirovnim inštitutom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje