Nevladne organizacije podpirajo predlagane spremembe v noveli. Menijo pa, da bi bilo treba enomesečno javno razpravo o noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki se je začela 1. februarja, podaljšati za mesec dni. Foto: BoBo
Nevladne organizacije podpirajo predlagane spremembe v noveli. Menijo pa, da bi bilo treba enomesečno javno razpravo o noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki se je začela 1. februarja, podaljšati za mesec dni. Foto: BoBo

"Duh istanbulske konvencije in lanzarotske konvencije o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo v noveli še ni dovolj dobro zajet," je dejala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin na okrogli mizi, ki so jo pripravili skupaj z ministrstvom za delo in Zvezo prijateljev mladine.

Tako bi bilo treba po njenih besedah v postopkih proti storilcem nasilja v družini prepovedati alternativne oblike reševanja sporov, denimo mediacijo in različne oblike poravnave. Tudi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva se je strinjala s tem. "Poravnava ne bi smela biti mogoča," je dejala.

Pri varuhu človekovi pravic pa so bili kritični do postopka javne obravnave novele. "Javna razprava ne pomeni zgolj tega, da ministrstvo objavi besedilo členov, ampak veliko več," je opozoril namestnik varuha Tone Dolčič.

Brez sankcij bo novela brezzobi tiger
Enomesečna javna razprava, ki se je začela 1. februarja, bi se morala zato tudi po njegovem mnenju podaljšati. Poleg tega je pozval k opredelitvi sankcij: "Brez tega bo novela brezzobi tiger," je dejal.

Kršitev človekovih pravic ni zasebna, ampak javna zadeva, je opozorila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Po njenih besedah je dolžnost države, da zavaruje žrtev nasilja in kaznuje storilca. Po njenih besedah je nujno tudi ozaveščanje. Žrtve nasilja v družini morajo vedeti, do česa so upravičene. Do informacij pa morajo priti hitro in enostavno, je dejala.

Sodišča bodo morala obveščati CSD-je
Sodišča bodo v skladu z novelo lahko odločila, da povzročitelja nasilja napotijo na programe nenasilne komunikacije. O vseh izrečenih ukrepih pa bodo morala obvestiti Center za socialno delo (CSD), je na okrogli mizi o noveli povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za družino na ministrstvu za delo Andrej Del Fabro.

Novela bo po besedah Del Fabra vključila tudi določbe konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki je znana kot istanbulska konvencija. Ta je prvi mednarodni pravni instrument, ki celovito določa obveznosti pogodbenic za preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini.

Poleg tega bo prepovedala telesno kaznovanje otrok, ministrstvo pa je pripravljavcem novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja predlagalo, naj tudi oni vključijo prepoved telesnega kaznovanja otrok, je dejal.