Računsko sodišče (RčS) je pregled Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) naredilo za obdobje med letoma 2000 in 2008, zanj pa so se odločili na podlagi dalj časa prihajajočih informacij o zapletenosti postopka upokojitve in o težavah ljudi, ki se upokojujejo.

RčS je tako ugotovil pomanjkljivosti pri informacijski podpori zavoda, ki po besedah predsednika sodišča Igorja Šoltesa ne zagotavlja dovolj učinkovite podpore delu in odločanju na vseh ravneh Zpiza. Zavod prav tako ni zagotovil enotnega izvajanja upokojitve, enake obravnave vlog za odmero pravic in pravilnosti izračuna odmerjene pokojnine.

Brez nadzora
Zpiz v svojem sistemu tudi nima varovalk, ki bi preprečevale izdajo odločb z napačnimi zneski in izplačila ljudem, ki do njih niso upravičeni. Obstaja možnost, da so plačila nakazovali tudi osebam, ki že več let niso med živimi, ugotavljajo na RčS-ju. Poleg tega je Zpiz le izjemoma odpravljal nepravilnosti glede višine zneska pokojnine ali drugih pravic, ki jih je ugotovil sam ali jih je v doslej opravljenih revizijah ugotovilo Računsko sodišče.

To je namreč pregledalo določeno število izdanih odločb v okviru letnih revizij pravilnosti poslovanja zavoda, večina nepravilnosti pa se je nanašala na pomanjkljivosti v matični evidenci zavarovancev, kar je vplivalo tudi na pravilnost odločb. Zato je RčS med popravljalnimi ukrepi predlagal ureditev te evidence in izboljšavo notranjega nadzora.

Tričetrtinska uspešnost
Zpiz je sicer v revidiranem obdobju v zakonsko predpisanem roku rešil 76 odstotkov zadev, povprečno pa je za zadevo porabil od 58 do 94 dni. Slabo so upravljali tudi z optimizacijo poslovanja, saj so stroški dela v obdobju od leta 2000 do leta 2008 rasli hitreje, kot se je povečeval obseg dela. Pri stroških dela na uživalca pravic je, denimo, prišlo kar do 30-odstotnega realnega povečanja. Na Zpizu so poleg tega kupovali tudi opremo, ki je niso potrebovali oziroma so jo uporabljali zelo redko.