Foto: Reuters
Foto: Reuters

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) po srednem tragičnem dogodku v Beogradu priporočajo, da se starši z otroki doma in učitelji v šoli pogovorijo o omenjenem dogodku in ob pogovoru prepoznajo morebitne stiske, ki jih ti doživljajo v šoli, doma, na treningih, s sovrstniki ali kjer koli drugje.

Kot poudarjajo v ZPMS-ju, je dogodek pretresel tako otroke, mladostnike kot njihove starše na celotnem območju, dejanje s tako nepovratnimi posledicami pa za seboj pušča mnogo občutkov in vprašanj. Zato je po njihovem prav, da ob pogovoru prepoznamo morebitne stiske otrok, pri čemer je zelo pomembno, da pri njih krepimo empatijo do sovrstnikov, jih naučimo prepoznavati znake nasilja in jih hkrati opremimo z informacijami, ki jim bodo pri tem v pomoč.

"V tem trenutku je ključnega pomena, da v svojem okolju naredimo prostor, v katerem si bomo dovolili pogledati in osvetliti svoje odzive. Starši ste zagotovo svoje otroke in mladostnike objeli močneje kot po navadi in jim pokazali, kako dragoceni so. Te dni bodimo odrasli še dostopnejši in bolj razumevajoči, saj nas otroci potrebujejo. Mogoče nam tega ne zmorejo povedati, zato jih opazujmo, poslušajmo in jim bodimo podpora," pravijo na ZPMS-ju

Ob tem poudarjajo, da prihaja tudi obdobje zaključevanja ocen, zato je podpora odraslih in otroku bližnjih oseb še toliko bolj pomembna. Pomagati jim je treba raziskati njihove možnosti, saj nekateri tega ne bodo zmogli sami, odrasli pa jih lahko spodbujajo in usmerjajo, da se potrudijo in poskusijo.

V ZPMS-ju še opozarjajo, da sta dogodka, kot sta sredno streljanje v Beogradu in tudi nedavno fizično medvrstniško nasilje v Celju, močno opozorilo družbi in odločevalcem za oblikovanje politik do otrok, ki bodo takšne primere onemogočile in vzpostavljale varno okolje za otroke.

Ali se lahko podobna tragedija kot v Srbiji zgodi tudi v Sloveniji?

Umek: K razlogom pripomorejo tudi družbena omrežja

Psiholog Peter Umek, ki se med drugim ukvarja s forenzično psihologijo, je dejal, da se zdi, da so tovrstni krvavi napadi značilni predvsem za ZDA, kjer so se ti začeli vrstiti že od sredine 90. let, samo lani naj bi jih našteli 46, a je zanje dovzetna tudi Evropa.

"Res pa je, da v zadnjem desetletju takih primerov v Evropi skoraj ni bilo. So pa vsaj tri pred leti našteli na Finskem, v Nemčiji osem, nekaj v Franciji in še nekaterih državah zahodne Evrope. Z izjemo Rusije v vzhodnem delu Evrope strelskih obračunov v šolah skoraj ni bilo," je dejal psiholog, ki ga sicer prihod tragičnih dogodkov vse bližje ne preseneča, saj je že v preteklosti govoril o tem, da se to lahko zgodi.

Razlogi so po njegovem različni. Verjetno veliko k temu pripomorejo družbena omrežja, saj je mladim na ta način ves svet zelo blizu, a po drugi strani je evropski nadzor nad orožjem vseeno boljši, dostop mladostnikov do njega pa veliko težji. "Vseeno pa so vrednote mladih bolj ali manj poenotene. Gre predvsem za uspeh, prepoznavnost in podobne stvari," meni Umek.

Delno gre po njegovem tudi za posnemanje prejšnjih podobnih dogodkov, potem ko otroci ne znajo rešiti svojih psihičnih težav na primeren način in se zato zavestno zatečejo k takemu načinu. Pri tem je 13-letnik iz Srbije po njegovem nekoliko poseben, saj je bil pravzaprav uspešen otrok, ni razmišljal niti o samomoru, ki ga običajno storijo napadalci.

"Po navadi do tega lahko pride pri nekom, ki misli, da ga drugi ne sprejemajo in ga premalo cenijo, čemur se nato pridružijo še druge težave, kot so zavrnitev, težave v ljubezni, medvrstniško nasilje in podobno," je še dodal Umek.

Na vprašanje, ali je mogoče potencialnega storilca pravočasno prepoznati, odgovarja, da zelo težko, saj specifičnih znakov vnaprej ni. Morda so najopaznejše določene spremembe pri otroku, njegovo poprejšnje pripovedovanje in opisovanje, kaj bi lahko storil, celo nošenje orožja v šolo. Vendar, dodaja, je mogoče podobne znake najti tudi pri drugih otrocih, ki le kdaj pa kdaj naredijo kakšno neumnost, se stepejo in podobno.

Takšne obračune je zato zelo težko preprečiti, saj starši po navadi težav ne jemljejo dosti resno, tudi če se z otrokom dogaja kar koli nenavadnega, v šolah pa je po njegovem mnenju za to premalo občutljivosti.

"Sicer pa tudi v konkretnem primeru nič ni kazalo na kaj tako tragičnega, saj doslej ni bil nasilen do drugih, bil je verjetno nekoliko poseben, zaradi česar so ga očitno zavračali in ga označevali za 'piflarja'. Očitno fant ni imel nekih socialnih spretnosti, da bi razrešil težave z vključevanjem v družbo, in prepričan sem, da ga je to zelo pestilo. Težko na pamet govorim o kakšnih psihopatskih lastnostih, a lahko da so bile tudi te," je dejal psiholog.

O tem, ali lahko en takšen dogodek spodbudi naslednjega, Umek jasno odgovarja, da se to lahko zgodi, saj med mladostniki obstajajo celo častilci takšnih dejanj, ki storilce vidijo kot junake. Nekateri so lahko celo povezani med seboj, kot se je pred leti pokazalo na Finskem, in marsikomu pride na misel, da bi dejanje tudi sam storil.

Če se ob tem pokaže še kakšna druga psihična problematika, kot je misel samomor ali depresija, se lahko kaj takega zgodi. Kot pravi Umek, posnemovalci torej so, zato o takih dogodkih ni prav dobro veliko razpravljati v medijih, če pa že, je dobro, da o tem govorijo in pišejo strokovnjaki, ne pa v slogu rumenega tiska.

Kot je še dodal, je zato treba razmišljati o problematiki medvrstniškega nasilja v šolah, še zlasti o tem, kako ravnati z otroki, ki se ne odzovejo na normalne kaznovalne ukrepe v osnovni ali srednji šoli.

Po njegovem mnenju se otroci posledic tovrstnih tragičnih dejanj sicer zavejo šele, ko jih že storijo, predtem pa nimajo niti pravega občutka, še posebej ne tisti, ki igrajo igrice, polne nasilja, in zato izgubijo občutek za realnost.

Pirc Musar: Vzrok tudi pretirano visenje za računalniki

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je izrazila upanje, da bo ta huda tragedija prebudila tudi šolski sistem. Ob tem je pojasnila, da sama ni naklonjena ukrepom, kakršna sta poostritev nadzora v šolah in namestitev detektorjev kovin, temveč, kot je dejala, zagovarja delo z otroki.

"Eno stvar bi na tem mestu poudarila. Večkrat sem se že pogovarjala s strokovnjaki, ki govorijo o odvisnosti od računalniških iger. Prepričana sem, da je eden od razlogov za takšna dejanja mladostnikov tudi pretirano visenje pred računalniki in računalniškimi igricami. Starši smo najprej odgovorni za to, pomagati nam mora pa šolski sistem," je dejala predsednica med obiskom v Gradu na Goričkem.

"Vse prevečkrat v ZDA spremljamo, kako zelo je orožje razširjeno in kakšne težave ima ta država zaradi tega, a se včasih zdi, da se orožarska industrija premalo zaveda, kaj vse povzroča s pretirano liberalizacijo," je poudarila predsednica in dodala, da je Srbija visoko na lestvici držav po številu orožja na prebivalca.

Medvrstniško nasilje pridobiva čedalje večje razsežnosti