Še najmanj težav ima Srbska pravoslavna verska skupnost v Sloveniji. Paroh Peran Bošković je za MMC dejal, da se "malokdo v Sloveniji lahko pritoži, da je ta položaj slab. Lahko rečemo, da je dober in da se izboljšuje, da se vedno da kaj dobrega narediti. Na tem je treba delati."

Bošković kot dobrega označuje predvsem kulturni in medverski dialog, negativno oceno pa daje medideološkemu dialogu, kjer vidi stalno izključujoča stališča in neverjetno samouklanjanje.

Paroh: Zakaj sledimo tujim smernicam?
Tako kot druge verske skupnosti Srbska pravoslavna skupnost v Sloveniji nasprotuje družinskemu zakoniku, saj meni, da gre za sledenje tujim smernicam. "Mislim, da ni treba ustreči nekaterim ekstremom v svetu," pravi Bošković in dodaja, da "če oni delajo nekaj slabega, ni treba, da jim mi sledimo". Bošković je sicer poudaril, da se ne zavzema za to, da bi "komu jemali kakšno pravico", saj naj se "osebno vsak obnaša po svoji svobodi, ampak če država poseže v to, potem so to resne zadeve."

SŠK: Verski pouk v šolskih prostorih
S tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sporočili, da ima Katoliška cerkev v Sloveniji v odnosu do države več odprtih vprašanj, ki se rešujejo že dlje časa. Med njimi je vprašanje verskega pouka v šolah, sa je Slovenija po mnenju SŠK-ja "ena redkih držav v Evropi, kjer ta ni sestavni del kurikula".

Drugo vprašanje je ustanovitev ordinariata obrambno-varnostnih sil, pri katerem gre za izpolnjevanje sporazuma med Slovenijo in Vatikanom. Ta naj bi pokrival tudi področje duhovne oskrbe v policiji in po zaporih. Na seznamu odprtih vprašanj, ki sta jih oktobra pregledala predsednik vladne komisije za dialog z verskimi skupnostmi Boštjan Žekš in slovenski nadškof in predsednik komisije za ureditev odnosov z državo pri SŠK-ju Anton Stres, je tudi potreba po dogovoru o varovanju kulturne dediščine in gospodarskem sporazumu. Želijo si, da bi v prihodnosti podpisali še kakšen sporazum s Svetim sedežem.

Porić: Pravoslavcem dali denar brez razpisa
Vse našteto pa spada tudi na seznam odprtih vprašanj, s katerimi se spopada Islamska verska skupnost. Tajnik Nevzet Porić je za MMC poleg gradnje džamije, ki je najpomembnejši cilj Islamske verske skupnosti v Sloveniji, izpostavil predvsem vprašanje dodelitve državnih sredstev. Odločanje o 500 tisoč evrih je namreč izpadlo iz vladnega odločanja. Za dodelitev teh sredstev naj bi država objavila javni razpis, kar po Porićevem mnenju pomeni, da ni zagotovila, da bodo denar prejeli, saj se lahko na razpis s svojim projektom prijavi kdor koli. "Ko pa so dajali denar Pravoslavni cerkvi, pa ni bil potreben razpis, " je izpostavil Porić.

Drugo odprto vprašanje je vprašanje duhovne oskrbe v vojski, zaporih in bolnišnicah. Medtem ko Katoliška in Evangeličanska cerkev to že izvajata, pa Islamska skupnost nima te možnosti. "Mi bi si želeli sodelovati v vojski, saj imamo tudi muslimane med vojaki. Veliko ljudi odhaja na misije, sam pa sem imel predavanja za te vojake o islamu. Vem, da ljudje, ki odhajajo, potrebujejo tudi duhovno pomoč, kot jo imajo katoliški vojaki," opozarja Porić.

Tajnik Islamske verske skupnosti je spomnil tudi na že podpisan sporazum o pravnem položaju islamskih skupnosti, ki so ga podpisali že z Janševo vlado. A ta je po njegovih besedah le "mrtva črka na papirju", saj se implementacije ni bilo. Prav v sporazumu pa je zapisano, "da lahko imamo duhovno oskrbo v vojašnicah, zaporih v bolnišnicah," je za MMC dejal Porič.