Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Zagotovo je eno, slovenske šole so v jesenskem obdobju epidemije bolje pripravljene na izvajanje pouka na daljavo, kot so bile spomladi. Tehnične ovire so bolj ali manj osvojene, tu pa tam se zgodi, da kakšen od staršev prismodi kosilo, kot se je pretekli torek v Mariboru zgodilo 44-letni mami, ko se ji je na štedilniku vnelo olje, medtem ko je pomagala svojim šoloobveznim otrokom. Posredovati so morali gasilci. A pregorelost staršev na tem mestu pustimo ob strani ...

Če so bili starši med rednim šolskim letom brezskrbni, da so njihovi otroci v šoli na varnem, da nimajo motečih dejavnikov, da se med poukom dejansko učijo, v šoli pa družijo s sošolci in imajo vsaj en topel obrok na dan, so s šolanjem na daljavo v določenih primerih našteti parametri v jesenskem obdobju pogrnili na celi črti; šola na daljavo pa bo potekala do najmanj 30. novembra.

Psihologinja: Otroci še niso sposobni nadzorovati spletnega vedenja

Nedavno mi je znanec ob 11. uri dopoldne pokazal posnetek, ki ga je njegov 10-letni sin prejel na Microsoft Teamse, eno izmed platform, ki je rešila šolsko leto. V grafično izrisani podobi zamaskirani moški drži za nogo z glavo obrnjeno v tla svojo žrtev, drugega moškega in ga dobesedno namaka v plamene ognja, medtem ko se ta cvre in kriči. "Meni se tole ne zdi v redu," komentira nekoliko pordel v obraz in doda, "moram domov, nadzirat tamauga," še izusti, ko že stoji pri vratih, medtem pa mu telefon sporoča glasovni znak sprejetih sporočil na Teamsih. "Aplikacijo sem si naložil, da spremljam, kaj počnejo med poukom, glej, koliko je tega," pristavi in pokaže zaslon telefona, ki ga preletava z drsenjem po zaslonu.

Povezave na priporočila za učenje od doma

Zgodba znanca ni osamljen primer. Ko je Andrej pogledal, kaj počne njegova četrtošolka med poukom, je ugotovil, da med šolske vsebine zaidejo slikice plišastih medvedkov, hišnih ljubljenčkov, srčkov in emotikonov ter drugih interaktivnih in motečih vsebin, "kot so razni migetajoči GIFI," tako da je le s težavo našel sporočila in pripete datoteke učiteljice. "Tako kot v razredu je treba tudi na spletu pravočasno postaviti jasna pravila igre, merila in navodila. Žal pa opažamo, da tu niso vsi šolniki oziroma učitelji enako usposobljeni in vešči, kot tudi nimajo vsi enake avtoritete v razredu," pravi.

"V tem času je zagotovo več spletnega nasilja," pritrdi Špela Reš, psihologinja in svetovalka pri Logoutu, Centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta, ki nudi brezplačno pomoč, "saj so samostojni uporabi zaslonov prepuščeni otroci, ki še niso sposobni nadzorovati svojega spletnega vedenja, ne znajo še kritično presojati, kaj je dobro in kaj ne, kaj je na spletu resnično in kaj ne".

"Tišina men skoz vibrira pa delam naloge"

Komunikacija učencev med poukom na Teamsih. Foto: MMC RTV SLO
Komunikacija učencev med poukom na Teamsih. Foto: MMC RTV SLO

"Tišina!!!!!!!!!! Men skoz vibrira!!!!!!", "Tišina men tud skoz vibrira pa delam naloge" in "Tihoooooooooooooooo!!!!!!". so zapisi, ki jih je Petra odkrila pri svoji petošolki na Teamsih v dopoldanskem času, ko so morali samostojno delati naloge. "Tudi če hči zaradi naju pusti chat pri miru, je dejansko ogromno distrakcije. Ker so drugi sošolci na chatu, je normalno, da želi otrok sodelovati. Je pa pri vseh službah in obveznostih to težko nadzirati. Dejstvo je, da so otroci zaradi teh pritiskov, kot so chat, opravljanje nalog, pričakovanja staršev in dejstvo, da delajo samostojno, zelo pod stresom, kar nanje ne vpliva dobro."

Med poukom igrače in hišni ljubljenčki

Alina Morano je učiteljica na Osnovni šoli Ilirska Bistrica, kjer uči šestošolce. Pouk imajo trikrat tedensko. Dvakrat tedensko jim posname videoposnetke, da lahko učenci delajo samostojno, prav tako ji vsako šolsko uro izdelke pošljejo v pregled, da jih pokomentira ter spremlja njihovo dejavnost in napredek. Enkrat tedensko ima z vsakim razredom videokonferenco. "Do zdaj so bili vsi zelo motivirani in aktivni, saj ure namenjamo le govornemu sporočanju, tako vsak pride večkrat do besede," razlaga.

Kdaj se bodo učenci vrnili v učilnice, še ni znano

"Pride seveda tudi do trenutkov, ko si oziroma mi prinesejo pokazati svoje hišne ljubljenčke in igrače. Meni osebno to ni moteče, jih potem skupaj občudujemo in hkrati še ponovimo oziroma usvojimo angleške izraze." Pred konferenco v Zoomu nastavi možnost, da se lahko učenci pogovarjajo samo javno: "Izklopim možnost, da bi si samo oni pisali med seboj. Dogovorili smo se, da je chat namenjen predvsem tistim učencem, ki so brez mikrofona ali če ima kdo kakšne tehnične težave. Tega se držijo in se tudi med seboj opozarjajo, da je chat namenjen "nujnostim". Jih pa po vsaki uri pustim deset minut same v videokonferenčni sobi, da lahko takrat pokramljajo."

Špela Reš: Učenci kombinirajo šolsko delo z zabavnimi vsebinami

Špela Reš nad opisanimi primeri ni presenečena: "Seznanjeni smo s tem, kaj nekateri otroci in mladostniki v primeru šolanja na domu počnejo na napravah, in to tako od mladostnikov kot od staršev. Gre za kombinacijo šolskega dela in zabavnih spletnih vsebin. Otrok bo dejal, da dela le za šolo, a ima v ozadju odprte zavihke z YouTubom, z videoigrami, družabnimi omrežji, serijami, filmi in drugimi zabavnimi spletnimi vsebinami. Nekateri gredo tudi spat. Priklopijo se na Zoom in gredo spet spat," pove in v istem tonu doda, da je v času epidemije zvišanje tako zasvojenost z zasloni kot večja pojavnost rizičnega spletega vedenja: spletno medvrstniško nasilje, spletne, tudi spolne zlorabe, goljufije.

Otroku namestite aplikacijo za starševski nadzor

Platformi, kot sta so Zoom in Microsoft Teams, seveda prvotno nista bili zasnovani za šolsko učenje, temveč za olajšanje in optimizacijo dela v podjetjih. Iz Microsofta Slovenija so nam sicer pojasnili, da v Sloveniji nekatere izobraževalne ustanove uporabljajo nadgrajeno različico Microsoft Teamsov za izobraževanje (okoli 140.000 uporabnikov), ki administratorjem nudi različne možnosti omejevanja pravic uporabnikov, vključno z omejitvami zasebnih klepetov in potencialno motečih elementov, kot so GIF-i.

A zdi se, kot da smo predvsem naše najmlajše dobesedno porinili pa niti ne v bazen, ampak na odprto morje, kjer morajo plavati in se znajti v svetu odraslih. Če nekateri otroci še pre nekoliko časa niso imeli niti svojih telefonov niti tablic ali računalnikov, splet pa so uporabljali v omejenih in nadzorovanih okoliščinah staršev, imajo zdaj osem ur na dan dostop do celotnega spleta, neomejeno, brez nadzora, fata morgana. In to med poukom, kjer jim sicer učitelji, tisti v fizični obliki, prepovedujejo uporabo telefona.

"Moje stališče je, da otrok do 10. leta, sploh pa ne v prvi triadi osnovne šole, ni sposoben slediti spletnemu učenju, potrebuje konkretno izkušnjo, konkretno učenje, učitelja pred sabo, vrstnike, ki jih lahko opazuje, kako se odzivajo, s katerimi se lahko pogovarja. Šola preko zaslonov za prvo triado ni primerna," doda Reševa, svetovalka na Logoutu, ki staršem svetuje, naj otroku na napravo namestijo aplikacije, ki onemogočajo uporabo drugih zabavnih vsebin na spletu, kot so Family link ali podobne aplikacije za starševski nadzor.

Učenci morajo razumeti, zakaj se šolajo na daljavo

Koronašolanje: "Kako slepemu predstaviti matematiko na daljavo?"

"Res je, da si lahko med poukom učenci pišejo sporočila oziroma komunicirajo po drugih kanalih, saj jih fizično nihče na nadzoruje, če niso prisotni starši, nekateri nimajo svojih sob, kamor bi se lahko umaknili ipd. S tega vidika je toliko pomembneje, da učenci razumejo, zakaj poteka šolanje na daljavo, da ne gre za počitnice in da je njihovo sodelovanje pomembno z vidika usvajanja znanja, ki ga bodo potrebovali, ko se vrnejo v šole," pristavi psihologinja Anja Milekšič z Osnovne šole Koseze v Ljubljani, sicer predstavnica za področje osnovne šole v Sekciji psihologov v VIZ-ju pri Društvu psihologov Slovenije.

Kršitve učencev tudi na spletu sankcionirane

Milekšičeva, ki se strinja, da je šolanje na daljavo odprlo zelo veliko novih vprašanj in dilem, tudi glede čezmerne uporabe telefonov in medvrstniškega nasilja na spletu, opozori, da tudi v spletnem prostoru za učence veljajo pravila, kot veljajo, ko so fizično prisotni v šoli. "S pravili smo na naši šoli seznanili učence in starše, če se učenci pravil ne držijo, ravnamo po vzgojnem načrtu šole, ki je bil dopolnjen in preoblikovan tudi za primer šolanja na daljavo v sodelovanju s strokovnjaki s tega področja," pove. Ob tem osmisli pomen učenčevega razumevanja, "kakšne so lahko posledice njihovih dejanj, kako vplivajo na počutje drugih, da se znajo postaviti v kožo drugega. Samo nadzor ni dovolj, da bi tako vedenje preprečili."

Medvrstniško nasilje na spletu že pred epidemijo

Ravno zato so na OŠ Koseze že pred samo epidemijo namenjali precej pozornosti rabi elektronskih naprav in udejstvovanju na spletu. "Vsi razredi od 2. razreda naprej so bili vključeni v preventivne delavnice na to temo, prilagojene starosti otrok, organizirali smo tudi predavanja za starše. Ker smo se tudi že pred epidemijo srečali s posameznimi primeri medvrstniškega nasilja na spletu, smo to temo obravnavali tudi v sklopu ur oddelčne skupnosti v posameznih razredih. Prepoved telefonov v šolah ne preprečuje pojava medvrstniškega nasilja na spletu – vse skupaj se le prestavi na popoldanski čas, ko imajo dostop do telefonov."

Otroku načrtujmo dan

Milekšičeva še poudari, da je pouk v času epidemije prilagojen šolanju na daljavo in da so učitelji izbrali tiste učne vsebine, ki jih je lažje predelati na daljavo. "Pomembno je, da so ustrezno organizirani tudi odmori in telesna dejavnost … Treba pa se je zavedati, da se pri učencih, ki so imeli težave že pri običajnem pouku, te težave stopnjujejo. Šolanje na daljavo od učencev zahteva precej več samostojnosti in veščin samoregulacije, kar so pa običajno šibkejša področja ravno učencev z učnimi težavami."

Zato je še toliko pomembneje, da eden od staršev pomaga otroku pri razumevanju snovi in pri samem načrtovanju dneva. "Veščin načrtovanja tako majhni otroci normalno še nimajo razvitih. V šoli imajo vse lepo načrtovano in le sledijo: zvoni, ko je konec ure, zvoni, ko je konec odmora. Zdaj pa so naenkrat sami, eden od staršev kuha, drugi je v službi, sedemletnik pa sedi sam pred računalnikom in se 'sam uči'," doda Špela Reš.

Kako se bo stres pri otrocih kazal pozneje?

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

In to je še kako jasno Anji. Njena devetletna hči, ki hodi v četrti razred, je med šolanjem na daljavo bruhnila v siloviti jok, saj jo je skrbelo, da zadane naloge učiteljice ne bo rešila pravočasno.

"Če je meni jasno, da imam med sestankoma eno uro časa za pripravo, ona tega občutka nima, ne ve, kako hitra mora biti, in ne zna obvladati tega stresa. Ob takih trenutkih se zavem, kako so ti otroci pravzaprav še vedno majhni in kako je treba z njimi delati postopoma. Zdaj pa so bili v vse to vrženi. Res mi je hudo, da je izpostavljena takšnemu stresu, ki mu sicer ne bi bila. Ne vem, kako se bo to pozneje poznalo pri njej. Opažam, da je zadnje dni pogosto nervozna, grize si nohte in jamra, da jo boli glava. Pa saj pouk včasih traja tudi do treh, prej pa je do enih."

Šikaniranje in izločanje: na Viberju od 7.30 do 22.00

Katja ima tri otroke, dva šoloobvezna (četrti in prvi razred), eden je predšolski. Čeprav je z njimi doma mož, ki opisuje "vsakodnevno norišnico", saj četrtošolki hitro pade koncentracija, "pa čeprav je zainteresirana in želi opraviti vse naloge, a vmes skače še triletnik," pove, da imajo glede šolskega dela srečo, "saj so učiteljice krasne in dajo otrokom normalen obseg dela. Zelo pa vsi trije pogrešajo družbo, razred in normalen pouk." Ko jo vprašam, ali opazi, da bi otroci med poukom izgubili koncentracijo zaradi drugih motenj, pripomni, da je pri njih težava aplikacija Viber.

"Hčerine sošolke so me dodale v skupino na Viber, da bi ona z njimi klepetala. In so začele ob 7.30 do 22.00. Brez heca … In lahko so zelo podle, če nisi stalno dosegljiv, te vržejo iz skupine," pripoveduje Katja. Ob tem opiše primer, ko se ena od sošolk ni oglasila na klic, "saj živijo v majhnem stanovanju in bi z govorjenjem zbudila svojega očeta. Preprosto so jo vrgle iz skupine. Spet drugi so napisale, da družino uporablja le kot izgovor, ker se ni oglasila na klic, in da je s tem pokazala, da ji nič ne pomenijo."

Ste vprašali otroka, kako se počuti?

Tako ni zanemarljivo nedavno opozorilo psihologinje Mojce Juriševič z oddelka za temeljni pedagoški študij ljubljanske pedagoške fakultete na vladni novinarski konferenci, da se je treba z otroki in mladostniki – pogovarjati. "Vprašajmo jih, kako se počutijo, o čem razmišljajo, kaj jih skrbi. Odgovarjajmo na njihova vprašanja in jim stojmo ob strani pri njihovem učenju. Pohvalimo njihov trud," je opozorila.

Šole prilagodile urnike za pouk na daljavo. Logaj: "Pouk na daljavo ni pouk v učilnici."

Po pouku na računalniku sledijo še igranje iger in gledanje televizije, telefona

In seveda. Ko je pouka konec, sledijo še zabavne vsebine in igranje videoiger. "Nujno je, da je sedenje za zasloni prekinjeno z gibanjem, paziti je treba tudi na dobro spalno rutino. V prvem valu spomladi so se otroci zasedeli ... Tudi priporočilo učiteljem je, naj vstavijo v učno uro čim več motoričnih in gibalnih dejavnosti," spomni Špela Reš.

Zato je še toliko pomembneje, "da se znamo odklopiti," svetuje Anja Milekšič: "Čas za zaslon naj bo omejen, tako za odrasle, če je to le mogoče, kot za otroke. Otroci in mladostniki naj v prostem času počnejo stvari, ki niso vezane na zaslon, kot je: branje, risanje, ustvarjanje, igranje, športne dejavnosti, družabne igre, različni hobiji. Starši naj se z otroki pogovarjajo o tem, kakšne vsebine jih zanimajo na spletu, katere strani obiskujejo, katere kanale na Youtubu spremljajo, kaj lahko objavijo na spletu in česa ne in zakaj ne. Obenem pa se moramo zavedati, da smo odrasli s svojim vedenjem in zgledom otrokov največji učitelj. Bistveno je tudi, da otroci vedo, komu se lahko zaupajo, če so žrtev nasilja, da starši vedo, na koga se lahko obrnejo, če so morda tudi sami v stiski, kako bi se lotili zadeve razredniki ali šolska svetovalna služba."