Volitve so v ozadje potisnile tudi eno od najbolj kritičnih tem zadnjega obdobja, odhode številnih družinskih zdravnikov, zaradi česar se nekateri zdravstveni domovi že zapirajo, številni drugi so tik pred razpadom.

Ekipa Tarče je bila tudi v Bosni in Hercegovini pri posredniku v Banjaluki, ki novači tamkajšnje zdravnike za delo v Sloveniji. Kličejo ga številni direktorji slovenskih zdravstvenih ustanov in prosijo za pomoč. Zdravstvene ustanove so doživele tudi informacijski kolaps z brisanjem terminov več tisočim bolnikom. Nered je na področju informacijskih sistemov popoln: 59 zdravstvenih domov uporablja operacijske sisteme 16 različnih ponudnikov.

Gostje Tarče so bili minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, Rok Ravnikar, družinski zdravnik iz ZD-ja Kamnik, in Egon Stopar, direktor zdravstvenega doma Ajdovščina.

Sorodna novica Zaslužki zdravnikov zasebnikov visoki, a jih plače v javnem sektorju lahko krepko presežejo

Kritično pomanjkanje zdravnikov v Ljubljani

V Ljubljani kritično primanjkuje družinskih zdravnikov, saj iz ZD-ja Ljubljana množično odhajajo. Leta 2021 je ZD Ljubljana zapustilo 11 zdravnikov, letos jih je odšlo 20, pred tednom dni jih je bilo deset v odpovednem roku. Kje najdejo novo delovno mesto? V ZD-ju Domžale so po navedbah novinarke Nataše Markovič v zadnjih treh letih odšli najmanj štirje zdravniki, ker naj bi jim neuradno ponujali manjšo obremenitev. Prav tako štirje zdravniki so odšli v zasebno podjetje s koncesijo Studio R, d. o. o., dva zdravnika sta odšla v zasebni medicinski center Humano, enega še pričakujejo. Dva zdravnika sta odšla v zasebni zdravstveni zavod Zdravje, prav tako dva v ZD Medvode. Po eden družinski zdravnik je odšel v Kliniko Doktor, ZZ Revita, Železničarski ZD itd. Med omenjenimi jih je šest odprlo samostojno podjetje, saj po navedbah novinarke prek espeja zdravstvenim domovom dražje zaračunavajo svoje storitve, kot če bi ostali v javnem sektorju. Dva zdravnika sta se zaposlila na zavarovalnici Triglav, ki je sicer tudi sofinancerka projekta gradnje zasebne bolnišnice v Ljubljani.

Obseg dela družinskega zdravnika

Družinski zdravnik v zdravstvenem domu je med svojim delovnim časom zasut z delom. Ukvarja se z naročenimi pacienti, nenaročenimi pacienti, neopredeljenimi pacienti, telefonskimi klici, elektronskimi sporočili in številnimi administrativnimi nalogami.

"Večina ljudi piše prek portala za paciente, poleg tega pacienti prihajajo v ambulanto. Poleg vsega, kar je bilo že prej, smo dodatno zdaj dobili še pošto prek sporočil portala. V času ene ambulante se mi zdi preobremenjujoče vse to obdelati," je dejala Mojca Brezovar, medicinska sestra v ZD-ju Vič.

Družinska zdravnica Nena Kopčaver Guček pa je dejala, da so zdravniki še pred 10 leti obravnavali po 30 ljudi na dan, danes pa jih pri istem številu opredeljenih pacientov v živo ali na daljavo obravnavajo od 90 do 100.

"V trenutni situaciji imamo ogromno zdravnikov pred upokojitvijo, mladi zdravniki pa v sistem ne prihajajo, "je dejal Egon Stopar, direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina. Poudaril je, da so družinski zdravniki danes neprimerno bolj obremenjeni kot pred leti, eden od razlogov je staranje prebivalstva, drugi pa bistveno večja pričakovanja pacientov.

Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan je dejal, da se situacije ne da ustaviti, lahko pa se jo v letu 2023 "naredi znosno". "Naša naloga je, da skupaj z vsemi deležniki v zdravstvu v prvi tretjini prihodnjega leta uzakonimo spremembe, da bo sistem 1. 1. 2024 deloval na popolnoma drugačnih temeljih." Bešič Loredan je dejal, da bo potreben tudi preobrat v načinu razmišljanja. "Paciente moramo postaviti na prvo mesto, sistem moramo prilagoditi kadrovskim razmeram, denar in kapital pa morata stopiti v ozadje."

Družinski zdravnik Rok Ravnikar pa je poudaril, da zdravniki, ki odhajajo, odhajajo zato, da "rešijo sebe", saj obremenitev ne bi več zdržali. "Ni pošteno, da se jih tu izpostavlja kot ljudi, ki so odšli za večjim dobičkom, ampak so odšli za reševanjem svoje kariere in še vedno ostajajo v sistemu reševanja pacientov." Poleg tega se je po Ravnikarjevem mnenju treba vprašati, kaj je narobe v slovenskih zdravstvenih domovih, da niso konkurenčni in ne morejo obdržati zdravnikov. "Stvari gredo tako hitro na slabše, da so vsi ukrepi, ki so jih predhodniki na ministrstvu sprejemali z oklevanjem, žal prepočasni." Po njegovih besedah so potrebni zelo odločni ukrepi. "Mislim, da se minister trenutno zaveda, da čakanje in leporečenje ne bosta zalegla."

Tekmovanje zdravstvenih domov in koncesionarjev?

"Sedanji način podeljevanja koncesij vodi v razgradnjo osnovnega koncepta zdravstvenega doma in manjšo dostopnost do storitev," izhaja iz analize Marjete Kuhar (NIJZ), narejene leta 2012. Je bilo torej podeljevanje koncesij v urbanih okoljih, kjer je velika koncentracija ljudi in kjer je že veliko infrastrukture, napaka, je gosta vprašala voditeljica Erika Žnidaršič.

Bešič Loredan je odgovoril: Vemo, zakaj so bile takrat koncesije podeljene. Podeljene so bile takrat, ko zdravstveni sistem ni zmogel, se je razkrajal, občine pa so se pač znašle in podeljevale koncesije. "In to koncesionarstvo se je izrodilo," je izjavil. Kako? Zdravniki na koncesijah večinoma ne sodelujejo pri nujni medicinski pomoči, nimajo take vloge, ker ne moreš "kar tako" priti do njih, in tudi "videli smo, kdo je nosil breme epidemije", je navedel. Še ena ministrova kritika koncesionarjev: prednost pred tem, da se zdravi ljudi, se je preusmerila v to, da so prihodki bistveno večji od odhodkov in da denar ostane v teh zavodih.

"Malo je hecno, da sem tukaj v vlogi apologeta," pa se je na ministrove besede odzval družinski zdravnik iz ZD-ja Kamnik Rok Ravnikar. Opozoril je: dohodki na pacienta so povsem enaki v javnem zdravstvenem domu ali pri koncesionarju. Spomnil je, da imajo nekatere države celotno primarno raven sestavljeno iz koncesionarjev, nekatere pol-pol, in to ni torej ni ključno vprašanje. Ključno vprašanje je na eni strani, ali so pacienti s storitvami koncesionarjev zadovoljni; in na drugi strani, kaj je treba spremeniti, da bodo javni zdravstveni zavodi enako konkurenčni pri privabljanju kadra. "Če bodo pri tem dobri, potem ne bo nobenih prebegov v zasebništvo ali ven iz medicine," je izjavil Ravnikar. Njegov predlog: zdravnikom je treba pustiti več svobode in fleksibilnosti pri obliki dela. Spomnil je na sindikalno anketo med družinskimi zdravniki, ki je pokazala, da si jih tri četrtine želi še naprej delati v zdravstvenem domu. Treba je torej uvesti malo več fleksibilnosti zanje, ne pa zganjati "lova na čarovnice zoper "neke oblike, ki so se pač pojavile. Na koncu vsi skrbimo za bolnike."

Voditeljica je Ravnikarja izzvala z navedbo, da imajo koncesionarji zasebniki dobičke. Odgovor: tudi zdravstveni domovi lahko imajo dobičke. Temu je pritrdil minister Bešič Loredan. Navedel je, da so zdravstveni domovi leta 2021 na svojih računih imeli več kot 50 milijonov evrov in da imajo zdaj za 110 milijonov kumulativnih presežkov. Nekaj očitno ni dobro pri organizaciji dela, je ugotavljal in napovedal, da bo očitno treba spremembe uvesti na zakonski ravni. Cilj je, da bodo pogoji dela enaki v javnih zavodih in pri zasebnikih.

Pa bi bilo kaj drugače, če koncesij ne bi podeljevale občine, temveč ministrstvo? Bešičev odziv: "Potem bi potrebovali 1000 ljudi na ministrstvu, da bi vse to "poservisirali". Vloga ministrstva za zdravje ni v tem, da je upravna enota za zdravstveni sistem. Treba je najti nov pristop, v pogovoru z deležniki in pacienti in od spodaj navzgor," je sklenil zdravstveni minister.

Več v posnetku oddaje Tarča.