Predlagani zakon je podlaga, s katero se lahko v najkrajšem času prepreči negativne smernice, ki jih ugotavlja pokojninska blagajna, trdijo v vladi. Foto: BoBo
Predlagani zakon je podlaga, s katero se lahko v najkrajšem času prepreči negativne smernice, ki jih ugotavlja pokojninska blagajna, trdijo v vladi. Foto: BoBo

"Predlagani zakon je podlaga, s katero se lahko v najkrajšem možnem času prepreči negativne trende, ki jih beleži pokojninska blagajna," so sporočili z urada vlade za komuniciranje ter dodali, da bi tako ohranili socialno državo in ustavili padanje pokojnin, pokojninsko blagajno pa bi finančno stabilizirali najmanj do leta 2020.

Trdijo, da so spremembe v pokojninskem sistemu nujne zaradi neugodnih demografskih gibanj, prezgodnjega upokojevanja, slabitve pokojninske blagajne, zniževanja vrednosti začetne pokojnine, nepreglednosti sedanjega sistema in posledično zviševanja javnega dolga.

Objavljen vladni predlog pokojninske reforme si lahko podrobneje ogledate tukaj!

Kaj so cilji in ključne spremembe predloga?
Kot cilje nove pokojninske zakonodaje so navedli finančno vzdržnost pokojninskega sistema, dostojnost pokojnin, preglednost pokojninskega sistema z uvedbo informativnih osebnih računov, vzpostavitev načela odvisnosti med vplačili in izplačili, ohranitev medgeneracijske solidarnosti in povečanje deleža aktivnih zavarovancev, nato pa so podrobneje opisali še ključne spremembe.

Polna starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti: vlada pojasnjuje, da imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami najnižjo minimalno starost za upokojitev moških (58 let) in eno izmed najnižjih za ženske (57 let in 4 mesece), in dodaja, da ima podobno nizko starost za upokojitev žensk le še Romunija. Zakonski dvig upokojitvenih starosti bo postopen, prehod pa bo trajal do leta 2020.

Ustavitev nadaljnjega padanja pokojnin: odmerni odstotek se vsako leto znižuje za pol odstotne točke in bo leta 2024 dosegel 72,5 odstotka. S predlogom zakona pa se ustavlja na sedanji vrednosti 78 odstotkov, s tem pa se prepreči nadaljnje padanje pokojnin.

Informativni individualni računi: predvideva se vzpostavitev informativnega računa, ki ga bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na katerem se bodo za vsakega zavarovanca posebej hranili njegovi matični podatki o obračunanih in plačanih prispevkih. Tako bo zavarovanec v realnem času z nekaj kliki pridobil informacije in nadzor nad tem, ali mu je delodajalec dejansko plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Spodbujanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja: uvaja se nov bonus za tiste, ki ostanejo zaposleni tudi po dopolnjeni polni pokojninski dobi. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi. Bonus bo zavarovanec užival vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65 leta starosti.

Obračunsko obdobje za odmero pokojnine se zviša na 28 let: upoštevajo se plačani prispevki v 28-letnem obdobju delovne dobe z možnostjo izvzema treh let, ki so bila plačilno najmanj ugodna.

Večja fleksibilnost in odprtost instituta delne upokojitve: delna upokojitev bo po novem omogočena vsem in ne le osebam, ki imajo sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da bo delna upokojitev mogoča tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.).

Usklajevanje pokojnin: pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 40 odstotkov. Uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih stroškov.

Prilagoditev poklicnega zavarovanja: za večino zavarovancev se določa prispevna stopnja, povišana z zadnjo spremembo pokojninskega načrta sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo mora plačevati delodajalec, hkrati s tem pa se na novo definira tudi pravica do poklicne pokojnine.

Dodatno zavarovanje za zagotovitev dodatnega dohodka: dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih članov te oblike zavarovanja, da se posamezniku v času uživanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotovi dodaten dohodek.

Pogajanja o pokojninski reformi naj bi se v okviru delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta, ki vključuje predstavnike vlade, delodajalcev in sindikatov, sicer začela v sredo. Delodajalci in sindikati pa so morali do petka predlagati svoje pogajalce.