Zasebne šole izvajajo javni program. Foto: BoBo
Zasebne šole izvajajo javni program. Foto: BoBo

Koalicijski poslanci s predlogom novele zakona predlagajo, da država zagotovi 100 odstotkov sredstev za obvezni program in 85 odstotkov sredstev za izvajanje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Finančne posledice novele zakona so ocenjene na 350.000 evrov za eno šolsko leto.

Nov poskus izenačitve financiranja osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol

Pikalo: Slabo za razvoj državljanov

Podpredsednik SD-ja in nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo je v današnjem odzivu na vložitev predloga novele zakona izrazil negativno presenečenje. Kot je dejal, niso pričakovali, da se bo to skušalo "narediti na tiho, brez da bi kdor koli to vedel", ter izrazil kritiko, da se skuša zadeva izpeljati po skrajšanem parlamentarnem postopku.

Po njegovem mnenju je to preveč zahtevna in pomembna zadeva, zato upa, da se bo DZ v petek na kolegiju odločil za redni postopek, v katerem bo vsem državljanom dovoljeno sodelovati v razpravi.

Po oceni Pikala je predlog novele slab za razvoj bodočih državljanov, saj meni, da gre v resnici za to, da bi koalicija brez poslancev DeSUS-a lastnikom zasebnih šol dala "eno zadnjih daril", preden razpade. Kritičen je bil tudi do tega, da v predlogu zakona ni ne omejitve glede šolnin ne glede novega števila šol, ki pa "se lahko razrastejo v nedogled". Predlog je označil za jasen napad na javno šolstvo.

Miha Kordiš. Foto: BoBo
Miha Kordiš. Foto: BoBo

Kordiš: Manj denarja za javne šole

Nasprotovanje predlogu novele zakona je izrazil tudi poslanec Levice Miha Kordiš. "Vsak evro in vsak cent, ki ga ta država nameni za zasebne, pomeni evro in cent manj za javne šole," je dejal v izjavi v DZ-ju. Predlog po njegovi oceni pomeni dobrih 300.000 evrov več za zasebne šole na račun javnih, po njegovem mnenju pa bi bilo treba javne šole pred zasebnimi interesi zaščititi že v ustavi.

Šarec: Preusmerjanje pozornosti

Na predlog novele zakona se je odzval tudi predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, ki ga je označil za preusmerjanje pozornosti od drugih, pomembnejših tem. Ob tem je spomnil, da je bil sam na to temo deležen tudi ustavne obtožbe.

Perič: Uresničevanje odločbe

Gregor Perič (SMC). Foto: BoBo
Gregor Perič (SMC). Foto: BoBo

Nasprotno pa gre po mnenju vodje poslanske skupine SMC-ja Gregorja Periča pri predlogu za uresničevanje odločbe ustavnega sodišča. Po njegovi oceni javne šole ob sprejetju predloga novele zakona ne bi bile čisto nič na slabšem, naš šolski prostor pa bi bil kvečjemu bolj heterogen. Ob tem je dejal, da v drugih državah, kjer je zasebnega šolstva veliko več, slednje javnega absolutno ne ogroža ne finančno ne kako drugače.

Dimičeva: Otrokom kršene pravice

Da je predlog novele skladen z odločbama ustavnega sodišča iz let 2014 in 2020, je ocenila tudi predsedujoča odboru DZ-ja za izobraževanje Iva Dimic iz vrst NSi-ja. Kot je navedla v izjavi za STA, je ustavno sodišče namreč ugotovilo, da trenutni obseg financiranja razširjenega programa osnovnošolskega izobraževanja ni v neskladju z ustavo. Istočasno pa je sodišče opozorilo, da se zakonodajalec na odločbo iz leta 2014 še vedno ni ustrezno odzval. "Tako se predlog novele trenutnega financiranja razširjenega dela programa osnovne šole ne dotika in ne spreminja," je poudarila.

Iva Dimic, NSi. Foto: BoBo
Iva Dimic, NSi. Foto: BoBo

Obravnava novele je predlagana po skrajšanem postopku, z začetkom njenega izvrševanja pa bi bila po besedah Dimičeve "odpravljena dolgotrajna protiustavnost, kjer so bile otrokom in staršem sedem let sistematično kršene ustavne pravice".

Željo, da bi bil predlog koalicijskih poslancev čim prej sprejet, so sicer izrazili tudi starši otrok, vpisanih v zasebne šole in vrtce in združenih v civilno iniciativo Združeni starši. V sporočilu za javnost so izrazili pričakovanje, da bodo vsi poslanci, ki se zavzemajo za pravno državo in načelo delitve oblasti, predlog podprli.

Predlog novele zakona, s katero želijo poslanci urejati področje financiranja zasebnih osnovnih šol, je bil v parlament vložen že večkrat, a nikoli ni dobil zadostne podpore.