Novela, da bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala, je sicer dobila podporo poslancev, a jo je Državni svet vrnil v ponovno odločanje, novega glasovanja pa ni preživela. Za novelo so glasovali v koalicijskih strankah LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC-ju so se vzdržali, v SDS-u, NSi-ju in SNS-u pa so bili proti.

Volitve. Foto: BoBo

"Če se DZ ne more dogovoriti za rešitev, naj gordijski vozel presekajo volivci," je dejala poslanka SAB-a Maša Kociper. Po njenih besedah je zdaj osnovna dilema, ali se ustavna odločba glede financiranja zasebnih osnovnih šol z javno veljavnim programom nanaša na to, da mora država 100-odstotno financirati obvezni ali razširjeni program, ki ga nudijo zasebne osnovne šole. V SAB-u menijo, da razširjeni program, ki vključuje denimo jutranje varstvo, ni obvezen in tudi ne pomeni izobraževanja.

Zato bodo konec meseca v Ljubljani začeli zbirati podpise volivcev za razpis referenduma, na katerem bi odločili, ali v ustavo jasno zapisati, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole. "Z zbiranjem podpisov državljanov želimo dati poslancem usmeritev pri odločanju o vprašanju financiranja osnovnih šol, hkrati pa tudi izvajati politični pritisk z namenom, da se vprašanje uredi," pravi poslanka.

Spomnila je, da lahko državni zbor glede na zakon o referendumu in o ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane.

SAB bi referendum o zasebnih šolah

Delovna skupina za rešitev tega vprašanja

Minister za šolstvo Jernej Pikalo sicer želi oblikovati posebno delovno skupino za pripravo konsenza, v katero vabi tudi vse parlamentarne stranke, vodil pa jo bo sam.

Da bodo sodelovali, so poleg SAB-a že potrdili tudi v NSi-ju in mu predstavili svoj predlog, da bi država stoodstotno financirala tako obvezni kot razširjeni program zasebnih šol, hkrati pa bi omejili število zasebnih šol, ki bi prejemale javna sredstva. Pikalo je napovedal, da bo njihova pobuda eden izmed predlogov, o katerih bo razmišljala delovna skupina.

Združeni starši za spoštovanje ustavne odločbe

Civilna iniciativa Združeni starši ob napovedih glede zbiranja podpisov za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih šol in oblikovanja delovne skupine za pripravo kompromisa opozarjajo, da je treba ustavno odločbo o financiranju osnovnih šol spoštovati. "Vse poskuse, ki bi kreativno obšli odločbo, odločno zavračamo," so zapisali.

Med takšne poskuse po njihovih besedah sodi tudi napoved SAB-a o posvetovalnem referendumu. Spoštovanje odločb ustavnega sodišča sodi v temelj slovenskega demokratičnega pravnega sistema in bi jih morale samoiniciativno uresničiti tako izvršna kot zakonodajna oblast, tudi če se ne strinjajo z njimi, so prepričani.

"Ozki ideološki politični poskusi in napovedi te vrste so zaskrbljujoči, saj rušijo ravno to demokratično ureditev," so poudarili. Po njihovih besedah je še bolj zaskrbljujoče, da bi "neustavni referendum stal toliko, kolikor znaša razlika v financiranju šestih nedržavnih osnovnih šol v Sloveniji za obdobje desetih let".

Civilna iniciativa poleg tega izpostavlja, da ni bila povabljena v delovno skupino za pripravo strokovnega in političnega kompromisa, ki jo je v ponedeljek napovedal minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Ministru sporočajo, da za uresničitev ustavne odločbe niso potrebni širok nov zakon in dolge razprave, ampak le manjša poprava sedanjega zakona.

Koalicijske stranke so izrazile dvome, da bi referendum lahko rešil problematiko financiranja zasebnih osnovnih šol. Foto: Radio Koper

V strankah izrazili številne dvome

V koaliciji večinoma dvomijo, da bi posvetovalni referendum o financiranju osnovnega šolstva, za katerega se zavzemajo v SAB-u, rešil nastalo zagato.V stranki LMŠ se strinjajo, da zasebno šolstvo ne more biti financirano na enak način kot javno. Njihov poslanec Aljaž Kovačič je ob tem dejal, da predlagano referendumsko vprašanje ne bo rešilo vprašanja, kako uresničiti ustavno odločbo o financiranju zasebnih šol.

Podobnega mnenja so v poslanski skupini DeSUS-a, kjer ocenjujejo, da bi referendum morebiti res lahko dal usmeritev poslankam in poslancem, a ob predpostavki, da bi se ga udeležila velika večina državljank in državljanov. V nasprotnem primeru bi bil namenjen samemu sebi, hkrati pa bi brezplodno potrošili proračunska sredstva, so posvarili.

Podrobnosti predloga SAB-a v SD-ju ne poznajo, je opozoril predsednik stranke in državnega zbora Dejan Židan. Tako je lahko le ponovil, da zagovarja prisotnost javnega in zasebnega šolstva. A javno naj bo financirano iz javnih sredstev, zasebno pa iz zasebnih, kot je to v večini evropskih držav, je poudaril.

V stranki Levica so v odzivu dejali, da načelno podpirajo predlog SAB-a. "Če je volja, da pride do takega referenduma, in mislim, da se je v javnosti pojavila, je prav, da imajo državljani svojo besedo," je dejal poslanec stranke Matej T. Vatovec. Ob tem je dodal, da bo treba predlagano referendumsko vprašanje še doreči v zakonodajnem postopku. V stranki po njegovih besedah zagovarjajo, da bi v ustavi zapisali, da država financira javno šolstvo, medtem ko so zasebne šole luksuz.

V koalicijski SMC-ja, kjer so se julija pri ponovnem glasovanju o noveli zakona o financiranja šolstva po vetu državnega sveta vzdržali, pa ocenjujejo, da gre pri predlogu SAB-a za "zapravljanje časa in davkoplačevalskega denarja". Ministrstvo za izobraževanje je po besedah vodje njihove poslanske skupine Igorja Zorčiča dolžno pripraviti predlog zakona, ki bo uresničil ustavno odločbo.

Nasprotovanje strank SDS, NSi in SNS

Pri ponovnem glasovanju so noveli nasprotovali v SDS-u, NSi-ju in SNS-u. V stranki SDS so že večkrat poudarili, da je ustavna odločba jasna, in so tudi večkrat pripravili zakon, ki ji v celoti sledi, je spomnila poslanka Jelka Godec. Po njeni oceni so ideje SAB o posvetovalnem referendumu in spremembah ustave ponoven poskus izigravanja odločbe ustavnega sodišča in pomenijo podaljševanje krivic otrokom zaradi ideoloških razlogov

Po mnenju NSi-ja je nesprejemljivo, da bi imeli o ustavnih vprašanjih referendum. Pri pobudi SAB-a pa gre za temeljno nerazumevanje pravne države, so ocenili. Predsednik SNS Zmago Jelinčiča ob tem meni, da predsednici SAB-a Alenki Bratušek teče voda v grlo in si želi s populistično potezo dvigniti priljubljenost v javnosti. Po njegovih navedbah je nedolgo tega govorila o tem, kako so referendumi škodljivi za državo, da se porabi veliko denarja, učinek pa je vprašljiv. "Zdaj pa je sama posegla po tem sredstvu. Ta denar naj raje nameni upokojencem," je dodal Jelinčič.