Pri sondiranju na Lešah so bili prisotni tudi kriminalisti Policijske uprave Slovenj Gradec, državni tožilec slovenjgraškega okrožnega državnega tožilstva in predstavniki Koroškega pokrajinskega muzeja. Foto: MMC RTV SLO
Pri sondiranju na Lešah so bili prisotni tudi kriminalisti Policijske uprave Slovenj Gradec, državni tožilec slovenjgraškega okrožnega državnega tožilstva in predstavniki Koroškega pokrajinskega muzeja. Foto: MMC RTV SLO
Marko Štrovs
Marko Štrovs je povedal, da je bilo z dosedanjimi sondiranji ugotovljeno, da je več velikih grobišč na Koroškem predvsem v okolici Slovenj Gradca. Tam je največje grobišče v Žančanih, kjer naj bi bilo verjetno več kot tisoč pokopanih žrtev. Potrjena so bila tudi grobišča v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v okolici Doliča blizu Mislinje. Evidentiranih je še precej več grobišč, vendar sondiranja še niso bila izvedena in letos tudi niso predvidena, je dodal. Foto: MMC RTV SLO

Omenjena služba, ki jo vodi Marko Štrovs, se je sondiranja grobišča, ki se nahaja v gozdu na območju nekdanjega rudnika južno od leške cerkve sv. Ane, lotila v torek in sredo, rezultati pa so preiskovalce presenetili. Na tem območju so namreč pričakovali okoli 100 trupel, preiskava pa je pokazala, da bi jih bilo lahko okoli 700.

Žrtve poškodovane z orodjem in orožjem
Preiskovalci so sondiranje, izvedeno s pomočjo podjetja Raj iz Vojnika, začeli v bližini postavljenega znamenja. Po Štrovsovih besedah so takoj naleteli na posmrtne ostanke ljudi, ki so bili tja verjetno preneseni po poplavah leta 1992. Iskali so naprej in napravili vrsto sond v dolžini 30 metrov, pri čemer so ugotovili, da se posmrtni ostanki pobitih nahajajo v vseh sondah v razdalji 21 metrov. Grobišče so nato preiskali in sondirali v celoti, izkazalo pa se je, da gre za jamo, dolgo 21 metrov in široko okoli tri metre, ki je v celoti zapolnjena s trupli.

Na najdenih posmrtnih ostankih so ugotovili poškodbe z orodjem in strelnim orožjem, zaznali pa so tudi, da so bile žrtve pred ubojem zvezane z rokami na hrbtih in da so bile verjetno pobite v klečečem položaju, je pojasnil Štrovs.

Pobiti predvsem Avstrijci
Po pričanju očividca in nekaterih drugih domačinov, ki so jih preiskovalci spraševali o okoliščinah poboja, so konec maja 1945 na to območje pripeljali 19 kamionov ljudi. Vozila so se najprej ustavila v vasi, nato pa so žrtve gnali v gozd in jih predvidoma pobili prav na območju zdaj uradno potrjenega grobišča.

Sondiranje je pokazalo, da so žrtve obeh spolov, po zbranih pričevanjih pa naj bi šlo za skupino Avstrijcev, ki so jih konec vojne na zdajšnjem avstrijskem Koroškem aretirale enote VDV-ja oz. Konja in nato odpeljale na območje Slovenije. Gre tudi za druge, verjetno premožnejše domačine, ki so se znašli na spiskih Ozne ter so bili aretirani in nameščeni večinoma na ravenskem gradu, pozneje pa odpeljani na Leše.

Na potezi državni tožilec
Grobišče na Lešah je zdaj pod policijskim varstvom, na potezi pa je državni tožilec, ki mora odločiti, ali uvesti preiskavo ali ne. V prvem primeru bodo trupla izkopana in bo sledila preiskava po forenzičnih metodah, v drugem pa bo moralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprejeti odločitev glede ureditve groba. To območje lahko spremeni v vojno pokopališče - ga označi, ogradi in uredi dostopne poti - ali pa odloči, da žrtve prekopljejo na neko drugo pokopališče ali v kostnico. Po Štrovsovem mnenju je glede na to, da so po dosedanjih ugotovitvah domnevni storilci že mrtvi, bolj verjetna druga možnost, da torej preiskave ne bo in se bo zgolj uredilo grob.