V Trubarjevi hiši literature v Ljubljani je potekala okrogla miza ob 20. obletnici plebiscita o samostojnosti Slovenije in ob izidu knjige Milana Balažica z naslovom Slovenski plebiscit. Na njej so poleg Balažica sodelovali še Milan Kučan, Lojze Peterle, Spomenka Hribar, Dušan Plut, Zoran Thaler in Viktor Žakelj.

Balažic je na začetku predstavil kronološki pregled dogodkov ob plebiscitu in osamosvojitvi Slovenije. Pojasnil je, da je bilo slovensko javno mnenje še nekaj mesecev pred plebiscitom razpršeno in ni bilo tako izrazito naklonjeno osamosvojitvi, kot se je to izrazilo pozneje na samem referendumu.

Ob tem je dodal, da se je uradna slovenska politika sicer zavzemala za konfederacijsko ureditev Jugoslavije, vendar je bilo njeno početje neiskreno, saj naj bi se na skrivaj zavzemala za osamosvojitev. "Pričakovanja ljudi od demokracije so bila visoka. Pričakovali so, da bodo takoj bolje živeli, da bodo delali manj in zaslužili več ter da bodo lahko govorili, kar bodo hoteli," je še dodal Balažic.

"ZDA grozile, da nas ne bodo nikoli priznale"
Nekdanji predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je zatrdil, da so bili v času osamosvajanja naveličani razmer, v katerih so živeli, in da je bilo seme za plebiscit zasejano že v samem razpoloženju ljudi, naloga politike je bila le, da to tudi udejanji. Izpostavil je tudi, da je le nekaj dni pred osamosvojitvijo prejel grožnje Združenih držav Amerike, da ne bodo nikoli priznale samostojne Slovenije.

Opozoril je, da se danes pogosto sprašujemo, ali smo se za to borili, kar imamo. Prepričan je, da smo se natanko za to borili, saj smo dosegli samostojnost in imamo usodo v svojih rokah.

Hribarjeva: V Demosu so se kazale avtoritarne težnje
Nekdanja članica Slovenske demokratične zveze in koalicije Demos Hribarjeva je povedala, da je med takratnimi političnimi akterji vladalo nezaupanje, saj so v Demosu menili, da je takratna opozicija tako zelo navezana na jugoslovansko oblast, da se bo opredelila proti osamosvojitvi, opozicijo pa je skrbelo, da si bodo Demosove stranke prisvojile vse zasluge za plebiscitarni uspeh. Ta skrb opozicije je bila po njenih besedah do neke mere upravičena.

Po njenih besedah je Demos deloval v težkih razmerah in mu pripisuje številne zasluge, hrbet pa mu je obrnila, ko je ugotovila, da se pojavljajo avtoritarne težnje, ki jih je zaznal tudi Jože Pučnik in zato tudi Demos razpustil.

Viktor Žakelj, nekdanji predsednik Socialistične stranke Slovenije, ki se v času osamosvajanja ni povezovala niti z Demosom niti s takratno opozicijo, je poudaril predvsem, da so vsem strankam ponudili sodelovanje in da so bili v svojem delovanju iskreni.

Peterle: Zmagala je opcija, ki je imela eksplicitno zapisano osamosvojitev
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle je pojasnil, da je na prvih demokratičnih volitvah zmagala politična opcija, ki je imela v program eksplicitno zapisano osamosvojitev in demokratizacijo. Prepričan je, da če ne bi bilo tako, "se tudi decembra ne bi veliko dogajalo".

Po njegovih besedah so znotraj Demosa obstajali različni pogledi, kako izpeljati različne postopke v zvezi z osamosvojitvijo, vednar je na koncu vseeno najpomembnejši uspeh. Zatrdil je, da take enotnosti kot na dan plebiscita, slovenski narod še ni doživel.

Thaler je prepričan, da resnica ni tako črno-bela, kot to velja v javnosti, da naj bi vladal trdi monolitni komunizem, potem je prišel Demos in bila je demokracije. Plebiscit je označil kot vrhunski 'PR-dosežek' takratne porajajoče se slovenske diplomacije, saj je bilo s takim izidom veliko lažje uveljavljati nacionalne interese. Dotaknil se je tudi obdobja po osamosvojitvi in kot glavno težavo izpostavil, da stranke kot nedemokratične strukture vodijo demokracijo, ki je po njegovem mnenju slab sistem, vendar naj bi bili drugi še slabši.