Člani odbora za kulturo so razpravljali o vlogi kulturnega ministrstva pri napovedanem prevzemu medijske hiše Pro Plus. Na ministrstvu za kulturo so namreč vlogo družbe Slovenia Broadband s sedežem v Luxembourgu za pridobitev 100-odstotnega lastninskega deleža v premoženju Pro Plus zavrgli, saj, kot so pojasnili, ministrstvo o njej ni pristojno odločati.

Slovenia Broadband je v lasti skupine United Group, ta pa je v lasti globalne naložbene družbe KKR in EBRD in je trenutno v Sloveniji lastnica telekomunikacijskega operaterja Telemach. Skupina je na začetku julija objavila, da je od družbe CME kupila medijski portfelj v Sloveniji in na Hrvaškem, Slovenia Broadband pa je nato na ministrstvo in Javno agencijo RS za varstvo konkurence vložila vlogo za soglasje za prevzem družbe Pro Plus, pod okriljem katere program oddajata televiziji POP TV in Kanal A.

Minister za kulturo Tone Peršak je pojasnil, da bi ministrstvo v tej zadevi lahko odločalo le v primeru, če bi podjetje Slovenia Broadband kupovalo več kot 20-odstotni delež neposredno v podjetjih POP TV oziroma Kanal A. Iz same vloge po Peršakovih besedah ni bilo popolnoma jasno, v kateri družbi želi vlagatelj pridobiti lastninski delež, zato je ministrstvo vlagatelja pozvalo, naj vlogo dopolni. Ta je nato po ministrovih besedah jasno povedal, da želi soglasje za prevzem Pro Plusa, ki pa ni izdajatelj nobenega medija.

Potencialni kupec ima v lasti Telemach
Luka Mesec iz Levice je na odboru izrazil presenečenje nad sprenevedanjem ministra, pri čemer je dejal, da so na ministrstvu podjetju Slovenia Broadband "praktično namignili", da mu soglasja ne bo treba imeti, če se vloga nanaša na Pro Plus.

Predsednik odbora DZ-ja za kulturo Dragan Matić pa je na seji poudaril, da je Pro Plus najvplivnejša medijska družba v državi, njen prihodnji kupec pa ima v lasti že Telemach, ki je največji kabelski operater v državi z več kot 50-odstotnim tržnim deležem.

Z realizacijo nakupa Pro Plusa bi se po Matićevih besedah lahko pojavile lastniške povezave, ki bi pripeljale do položaja, ko bi ena pravna oseba postala lastnik poglavitnih medijev in distributerjev medijskih vsebin. "S tovrstnimi povezavami bi si tako ena pravna oseba pridobila odločilno prednost pred drugimi mediji," je opozoril.

Negativen vpliv na medijsko pluralnost
Tudi v. d. direktorja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Tanja Muha je dejala, da bi bile lahko preostale televizijske hiše postavljene v slabši položaj, kar bi imelo negativen vpliv na medijsko pluralnost. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je ocenil, da niso multinacionalke krive, da nismo pripravljeni na njihov prihod. Zakonodaja je v globokem zaostanku, je dodal.

Na negativne posledice prevzema Pro Plusa je opozorila tudi Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije na Univerzi na Primorskem. Ocenila je, da ima ministrstvo vse zakonske mehanizme, da o tem odloča, vprašanje pa je, ali imajo tudi željo, da zadevo razrešijo.

Peršak se je strinjal, da v zakonu ne piše vse tako, kot bi po njegovi oceni moralo pisati. Do trditve ministra je bil kritičen Branko Grims iz SDS-a, saj se mu je zdelo neprimerno, da minister trdi, da zakonodaja zaostaja in da ni ustrezna, sam pa kot pristojni minister v mandatu ni predlagal sprememb, da bi se stvari uredile.

Primož Hainz iz DeSUS-a je menil, da se pomanjkljivosti na več področjih počasi odpravljajo, ministra pa je pozval, naj znova preuči problematiko. Alenka Bratušek iz NP-ja je glede dvomov v povezavi z zakonodajo poudarila, da je najmanjša težava pridobiti avtentično razlago zakona.

Jani Möderndorfer iz SMC-ja je medtem ocenil, da se je vlagatelj pred podajo vloge na ministrstvo dobro pozanimal o zakonu, in to niso storili "za vsak slučaj". Po njegovi presoji gre za del scenarija.

Tomič: Problematična pravna latovščina
Nad "pravno latovščino" ministra je bila zgrožena Violeta Tomič iz Levice. Tudi če sprejmem interpretacijo ministra, da ne razume funkcije varovanja javnega interesa, ne drži, da ministrstvo ni pristojno za izdajanje soglasja. Anji Bah Žibert iz SDS-a se je zdelo zanimivo, da za komercialno medijsko hišo v politiki vlada neverjeten interes. Ob tem je bila kritična do predsednika odbora, ki po njenih besedah ne sklicuje sej, ko želijo na primer v SDS-u govoriti o nacionalni televiziji.

Člani odbora so po razpravi podprli sklep SMC-ja in SD-ja, naj ministrstvo v obnovljenem postopku o izdaji soglasja za prevzem odloča vsebinsko, pri čemer naj bo vodilo javni interes.