Lastniki in uporabniki zemljišč, na katerih je bila zaradi preprečevanja nedovoljenega prehajanja državne meje postavljena ograja, lahko še do konca marca vložijo zahtevke za nadomestilo. Čeprav se nadomestilo po zakonu odmerja le za preteklo leto, lahko lastniki obmejnih zemljišč z ograjo v tem primeru oddajo vloge tudi za leti 2015 in 2016.

Ograjo na državni meji so v begunski krizi začeli postavljati novembra 2015, država pa je lani določila odškodnino lastnikom in upravičencem. Vlog za uveljavljanje pravic je vsaj na brežiškem koncu malo, pravi Alison Teodorovič z Upravne enote Brežice: "Leta 2017 smo prejeli 29 vlog, 26 vlog smo rešili pozitivno in odmerili nadomestilo. Ministrstvo za notranje zadeve je izplačalo pet tisoč evrov, posamezna odškodnina znaša od 30 do nekaj 100 evrov. Zaradi podaljšanja roka za uveljavitev pravice do 31. marca smo prejeli dodatno še 15 vlog."

Da se ljudje na Brežiškem ne odzivajo množično na rok za uveljavitev nadomestila, potrjuje tudi predsednik Krajevne skupnosti Kapele Ivan Urek: "Kmetje niso bili obveščeni o povračilu za nastalo škodo, nekateri pa vlog sploh niso hoteli oddati. Letos tudi krajevna skupnost pomaga z obveščanjem, saj ugotavljamo, da so kmetje zelo slabo izkoristili to možnost, ki jo ponuja država. Hkrati pa so tisti, ki so izkoristili to možnost, zelo nezadovoljni z višino nadomestila."

Ivan Radanovič iz Slogonskega je pravico do nadomestila izkoristil: "Za dve leti smo dobili tam nekje po 80 evrov na leto, s tem nismo zadovoljni, ker smo zelo prikrajšani, praktično sploh ne moremo do Sotle, ne moremo čistiti, vse je zaraščeno. Včasih so se otroci hodili kopat, lovit ribe, na sprehode, vse to je danes zamrlo." Ljudje tako opozarjajo, da ograja nima funkcije in da predstavlja veliko oviro v življenju prebivalcev ob meji.