Dejan Bojc:
Dejan Bojc: "Tam sem bil in prišel sem jim prav. Bil sem presenečen, saj v bližini sploh ni bilo ljudi, bil sem na samem". Foto: MMC RTV SLO

So me pa zagrabili, in vse, kar sem slišal, je bilo: Dajmo ga čez. Letel sem čez ograjo, z glavo naprej, vmes sem čutil udarce. Spravili so me na kolena, potem na trebuh, dobil sem udarce po telesu, po glavi, upiral pa se nisem. Ne vem, kaj je bil namen nasilja. Potem so me spravili na tla, začutil sem še nekaj udarcev, zelo na silo so mi zvezali roke na hrbtu, sploh se nisem upiral. Od zadaj sem slišal protestnike, ki jih nisem videl, ki so vpili: Pustite ga, nič ni kriv.

Dejan Bojc, udeleženec tretje vseslovenske vstaje
Dejan Bojc: Nezadovoljstvo me žene na ulico, to pa ne bi smel biti razlog, da bi človeka, ki izraža svoje nezadovoljstvo, zastrašuješ oziroma ga z nasiljem prepričuješ v nasprotno« Foto: MMC RTV SLO

Policisti smejo prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so za to podani zakoniti razlogi. Uporabiti smejo le tista prisilna sredstva in v takšnem obsegu, da lahko z najmanjšimi škodljivimi posledicami za prizadeto osebo opravijo svojo nalogo

Varuhinja človekovih pravic

Zatrjevano ravnanje z gospodom Bojcem vsekakor vzbuja globoko skrb in takšno ravnanje predstavlja čezmerno uporabo sile. Vsekakor bi bilo nujno, da se dogodek ustrezno, nepristransko in čim prej preišče in se poskrbi za to, da domnevni storilci odgovarjajo

Amnesty International Slovenija

Kadar nekdo meni, da mu je policija kršila negove pravice ali pa da je pri postopkih z njim ravnala nezakonito, je najbolje podati pritožbo na policijski postopek. V pritožbenem postopku, ki se na prvi stopnji izvaja na policijski postaji (gre za pomiritveni del postopka), ugotavljajo vse okoliščine dogodka. Če do pomiritve ne pride, postopek prevzame ministrstvo za notranje zadeve, kjer vse skupaj obravnava senat, kjer so uradniki MNZ-ja (ne policisti) in predstavniki zunanje javnosti (pomeni, da policisti in policija sodelujejo le kot vabljene priče). Ta senat na koncu odloči, ali je policija/policist ravnal zakonito, strokovno, v skladu s svojimi pooblastili. Kadar kdo meni, da je policija ravnala tako, da je pri svojih postopkih izvršila kaznivo dejanje, naj ta oseba poda kazensko ovadbo; to ovadbo ne bo obravnavala policija, temveč poseben oddelek pri tožilstvu, ki izvede preiskovalne ukrepe vedno, kadar obstaja utemeljen sum, da je kaznivo dejanje naredil policist.

Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede

Ljubljančan Dejan Bojc, 33-letni arhitekt, oče dveh otrok, se je tretje vseslovenske ljudske vstaje udeležil skupaj z dekletom. Ves čas sta stala na stolpnicah pri Maximarketu in uživala v kulturnem programu Protestivala, pripoveduje za MMC. Fotografije poškodb si lahko ogledate v galeriji spodaj.


Okrog 19.30 je dekle odšlo domov, Bojc pa je iz radovednosti odšel k ograji pred parlamentom, ki jo je pred tem nekaj protestnikov poskušalo podreti, potem pa so policisti odgovorili s solzivcem. »Čez nekaj časa se je vse razblinilo, bilo je umirjeno. Ob ograji se je začelo prazniti. Ob 20. uri je bilo skoraj vse prazno, 20 metrov od ograje skoraj ni bilo ljudi. Šel sem pogledat, ali so po tleh kakšne črepinje, opazil sem masko proti solzivcu. Ko sem prišel bližje, sem videl, da so fantje na ograji, z očmi od solzivca. Neka gospa jih je nagovarjala, naj gredo stran, naj pustijo policijo … Izzivali so policijo, spraševali, kdo jih je napadel s solzivcem in uporabljali različne žaljivke,« se spominja Bojc, ki je stal zraven gospe, s hrbtom, obrnjenim stran od policistov.

"Pošalila sva se, da braniva policiste"
"Poslušal sem pogovor gospe, ki ji je uspelo fante pregovoriti, da so po nekaj minutah odšli. Še pošalila sva se, da braniva policaje," grenko ugotavlja. Ko ob ograji ni bilo več nikogar, se je tudi Bojc oddaljil kakšnih pet metrov od ograje in razmišljal, ali naj gre tudi on domov ali pa še malo poslušat program.

Zahopsala sta ga s hrbta
»Nato sta prišla dva kriminalista in me zahopsala: Pridite z nami, se boste identificirali. Bila sta v civilu, na hitro sta se predstavila, bila pa sta zelo nastrojena in ukazovalna,« navaja Bojc. Predlagal je, da jima takoj pokaže osebno izkaznico, a sta to zavrnila, češ da jima mora pojasniti še nekaj stvari. »Sem rekel ne, legitimirajta me tu.« Nato sta ga začela vleči proti ograji, ga pritisnila ob njo in prisilila, da je dvignil roke.

Policisti: Dajmo ga čez
»Pristopili so še policisti z druge strani ograje. Spomnim se, da sem pomislil: tile bodo povedali, da sem jih branil in da nimam nič s tem. So me pa zagrabili, in vse, kar sem slišal, je bilo: Dajmo ga čez, letel sem čez ograjo, z glavo naprej, vmes sem čutil udarce. Spravili so me na kolena, potem na trebuh, dobil sem udarce po telesu, po glavi, upiral pa se nisem. Ne vem, kaj je bil namen nasilja. Potem so me spravili na tla, začutil sem še nekaj udarcev, zelo na silo so mi zvezali roke na hrbtu, sploh se nisem upiral. Od zadaj sem slišal protestnike, ki jih nisem videl, ki so vpili: Pustite ga, nič ni kriv."

Vse je bilo črno
Po besedah Dejana Bojca je bilo okrog njega od 20 do 30 policistov, nanj naj bi se spravila cela skupina, ki je bila ob ograji, bilo jih je najmanj deset. »Vse je bilo črno. Nisem videl, koliko točno jih je bilo,« priznava. Ne ve, s čim so ga pretepali, a se dobro spomni brc po glavi in telesu.

S krvjo je v celici izrisal srčke
Odpeljali so ga na policijsko postajo Moste, ne da bi mu dovolili, da pokliče domov. Pridržali so ga kakšno uro, nekaj pred 23. uro so ga izpustili. Pred tem je s krvjo iz arkade na steno izrisal srčke. V podpis so mu dali plačilni nalog za 800 evrov, ki ga je zavrnil, ker meni, da ni naredil nikakršnega prekrška. V predkazenskem postopku je osumljen nedostojnega vedenja, vlečenja in dvigovanja ograje ter delovanja v skupini, ki je preprečila uradni osebi uradno dejanje. Na zaslišanje v policijsko postajo Moste gre znova v ponedeljek.

Policija ne pretepa ljudi, ki mirno uživajo v kulturnem programu
»Policija ne pretepa ljudi, ki mirno demonstrirajo oziroma mirno uživajo v kulturnem programu,« so se na pričevanje Dejana Bojca za MMC odzvali iz Policijske uprave Ljubljana. Policisti so na kraju identificirali in prijeli šest ljudi, med njimi tudi Bojca.

Bojc se do zdaj ni pritožil policiji
»Vse osebe so bile obravnavane zaradi kršitev javnega reda in miru, tri osebe so zakrivile kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje," navajajo. Pojasnjujejo, da mora policija uporabiti prisilna sredstva, da zaščiti ljudi, njihovo varnost in premoženje. »In kadar posameznik ogroža druge, krši pravila, zakonite ukaze, s tem tvega, da se bo znašel v postopku policije,« navajajo in dodajajo, da zakonodaja vsakomur omogoča pritožbo, v okviru katere lahko obrazloži in z dokazi podpre svoje navedbe, ki pa je v primeru Dejana Bojca PU Ljubljana do zdaj ni prejela. "Razmišljam o pritožbi," nam je dejal Bojc.

Varuhinja: Prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno
Zato pa primer Dejana Bojca že obravnava varuhinja človekovih pravic, o njem bodo poročali, ko bo končan. »Že sedaj pa lahko pojasnimo, da smejo policisti prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so za to podani zakoniti razlogi. Uporabiti smejo le tista prisilna sredstva in v takšnem obsegu, da lahko z najmanjšimi škodljivimi posledicami za prizadeto osebo opravijo svojo nalogo. Takoj, ko je oseba, zoper katero se prisilna sredstva uporabi, obvladana in pod nadzorom, pa ni več nobenega opravičila za kakršno koli uporabo sile. Policisti morajo tudi vsaki pridržani osebi omogočiti vse pravice, ki ji gredo v času pridržanja,« so se za MMC odzvali iz urada varuha človekovih pravic.

Amnesty Slovenija: Ravnanje vzbuja globoko skrb
»Zatrjevano ravnanje z gospodom Bojcem vsekakor vzbuja globoko skrb in takšno ravnanje predstavlja čezmerno uporabo sile. Vsekakor bi bilo nujno, da se dogodek ustrezno, nepristransko in čim prej preišče in se poskrbi za to, da domnevni storilci odgovarjajo,« so se za MMC odzvali iz Amnesty International Slovenija, kjer vedno spremljajo primere domnevne čezmerne uporabe sile in o njih obveščajo kolege na mednarodnem sekretariatu organizacije. »Zlasti pa se nam zdi pomembno, da se vse takšni primeri ustrezno preiščejo, in če gre za prekoračitev pooblastil, morajo storilci odgovarjati,« poudarjajo in vsem ljudem v takšnem položaju svetujejo, da sami sprožijo postopek pritožbe glede takšnega ravnanja, saj potem oblasti morajo preiskati, poročati o rezultatih in ustrezno ukrepati. »Takšno ravnanje je pomembno tudi zato, da se pokaže ničelna toleranca do tega, da bi policisti prekoračili svoja pooblastila,« poudarjajo.

Policijska država, ki z nasiljem zastrašuje državljane
In kaj si po vsem (do zdaj) prestanem misli Dejan Bojc? »To je policijska država, ki nad državljani izvaja zatraševalne ukrepe in represijo. To je tisto, s čimer naj bi podjarmili in imeli pod kontrolo svoje ljudstvo." Bojc ni član nobene stranke, gibanja ali skupine. Na protest je šel kot posameznik, državljan, ker: "... država in vlada delujeta tako, da gredo stvari samo na slabše, zaradi česar pa je stvari treba spreminjati. Nezadovoljstvo me žene na ulico, to pa ne bi smel biti razlog, da bi človeka, ki izraža svoje nezadovoljstvo, zastrašuješ oziroma ga z nasiljem prepričuješ o nasprotnem."

So me pa zagrabili, in vse, kar sem slišal, je bilo: Dajmo ga čez. Letel sem čez ograjo, z glavo naprej, vmes sem čutil udarce. Spravili so me na kolena, potem na trebuh, dobil sem udarce po telesu, po glavi, upiral pa se nisem. Ne vem, kaj je bil namen nasilja. Potem so me spravili na tla, začutil sem še nekaj udarcev, zelo na silo so mi zvezali roke na hrbtu, sploh se nisem upiral. Od zadaj sem slišal protestnike, ki jih nisem videl, ki so vpili: Pustite ga, nič ni kriv.

Dejan Bojc, udeleženec tretje vseslovenske vstaje

Policisti smejo prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so za to podani zakoniti razlogi. Uporabiti smejo le tista prisilna sredstva in v takšnem obsegu, da lahko z najmanjšimi škodljivimi posledicami za prizadeto osebo opravijo svojo nalogo

Varuhinja človekovih pravic

Zatrjevano ravnanje z gospodom Bojcem vsekakor vzbuja globoko skrb in takšno ravnanje predstavlja čezmerno uporabo sile. Vsekakor bi bilo nujno, da se dogodek ustrezno, nepristransko in čim prej preišče in se poskrbi za to, da domnevni storilci odgovarjajo

Amnesty International Slovenija

Kadar nekdo meni, da mu je policija kršila negove pravice ali pa da je pri postopkih z njim ravnala nezakonito, je najbolje podati pritožbo na policijski postopek. V pritožbenem postopku, ki se na prvi stopnji izvaja na policijski postaji (gre za pomiritveni del postopka), ugotavljajo vse okoliščine dogodka. Če do pomiritve ne pride, postopek prevzame ministrstvo za notranje zadeve, kjer vse skupaj obravnava senat, kjer so uradniki MNZ-ja (ne policisti) in predstavniki zunanje javnosti (pomeni, da policisti in policija sodelujejo le kot vabljene priče). Ta senat na koncu odloči, ali je policija/policist ravnal zakonito, strokovno, v skladu s svojimi pooblastili. Kadar kdo meni, da je policija ravnala tako, da je pri svojih postopkih izvršila kaznivo dejanje, naj ta oseba poda kazensko ovadbo; to ovadbo ne bo obravnavala policija, temveč poseben oddelek pri tožilstvu, ki izvede preiskovalne ukrepe vedno, kadar obstaja utemeljen sum, da je kaznivo dejanje naredil policist.

Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede