V delovnem taborišču pod Ljubeljem, kjer je okoli 2.000 jetnikov 13 različnih narodnosti kopalo predor skozi Karavanke, je umrlo najmanj 34 ljudi. Zgodovinarka in kustosinja ter članica mednarodnega komiteja koncentracijskega taborišča Mauthausen, katerega podružnica je bilo tudi ljubeljsko taborišče, Monika Kokalj Kočevar, je spomnila, da je med drugo svetovno vojno morala svoje domove zapustiti več kot petina prebivalcev Slovenije. Nekaj več kot 4.000 jih je bilo deportiranih v podružnice Mauthausna, skoraj 1.800 jih je tam tudi umrlo.

"Prostor taborišča Ljubelj je krajina spominjanja negativnih dogodkov in krajina spominjanja pozitivne mednarodne solidarnosti, vere v življenje in pravičnost," je poudarila govornica, ki vlogo Ljubelja razume kot prostor učenja, kjer se predvsem mladina lahko seznani z zgodovino nacionalsocializma in z odgovornostjo storilcev ter vseh, ki so grozote molče opazovali.

"Ljubelj razumem kot prostor ozaveščanja mladine o pomenu preteklosti za sedanjost in prihodnost ter povezovanje in navezovanje zgodovine na odprte teme v sedanjosti – na rasizem, antisemitizem, državljanske pravice, migracije," je poudarila Kokalj Kočevarjeva, ki se ji posebej pomembno zdi prenašanje spominjanja na mlade in vzgajanje za prihodnost. Po njenem mnenju se moramo zavzemati za to, da vsak iz mlade generacije v času šolanja vsaj enkrat organizirano obišče Ljubelj in se seznani z vlogo taborišča v drugi svetovni vojni.

Prenos spomina na mlade je ključen za to, da se kaj takšnega ne bi nikdar več ponovilo, je opozoril tudi Daniel Simon predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna. Trenutno stanje miroljubnih meja se po njegovih besedah lahko hitro skrha, že zdaj pa nam grozi, da nas preplavi ksenofobija.

Janez Deželak, ki je spregovoril v imenu koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi druženj borcev za vrednote NOB, je apeliral zlasti na šolstvo, da bi mlade podučili, kaj je prava resnica, in da bi mladi radi prihajali na ta prostor spomina skupaj s starejšimi. Na današnji slovesnosti, razen med nastopajočimi, med udeleženci, ki jih je bilo okoli 300, mladih ni bilo opaziti.

Se je pa slovesnosti udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je predtem pri spomeniku J'accuse - Obtožujem položil spominski venec. Vence v spomin na žrtve nacističnega nasilja so položile tudi delegacije taboriščnih odborov, veleposlaništev in organizacij NOB-ja ter tržiški župan Borut Sajovic.

Sajovic si želi, da bi tudi v prihodnje s prijatelji, sosedi in sodelavci na severni strani meje, kjer prav tako vsako leto pripravijo slovesnost ob osvoboditvi severnega dela taborišča na drugi strani predora, praznovali skupaj. Dogajanja na tem območju namreč nič več ne razdružuje, temveč povezuje.