Koalicijska trenja

Na političnem parketu se vrstijo odzivi na spremni dopis zunanjega ministra Anžeta Logarja ob oddaji poročila Evropski komisiji glede vladavine prava v Sloveniji, v katerem je bil kritičen do slovenskega pravosodja. Med drugim je pojasnil, da se številni sodni postopki končajo, ker zadeve zastarajo, številne sodbe ustavnega sodišča pa niso bile implementirane. V opoziciji zahtevajo nujno sejo odborov za zunanje zadeve in pravosodje. Menijo, da vlada oziroma stranka SDS po vojni z mediji, kakor je svojo kolumno včeraj naslovil tudi predsednik vlade Janez Janša, zdaj obračunava še s pravosodjem. DeSUS opozarja, da se mora vlada držati vsebinskih, in ne ideoloških načrtov, v SMC-ju pa opozarjajo na to, da z Logarjevim dopisom niso bili seznanjeni.

Janša: Zdravilo za medijske monopole je konkurenca v medijskem svetu in svoboden internet

Anže Logar je v Odmevih pojasnil, da ni bilo potrebe po tem, da bi bil njegov dopis usklajen znotraj vlade. "To je osebno pismo, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov prišlo v javnost. Treba pa je poudariti, da to pismo niti slučajno ne odraža tega, kar posamezne opozicijske stranke posebej izpostavljajo ali pa nekateri koalicijski partnerji," je dejal Logar in dodal, da je vlada resorsko usklajeno poročilo sicer pripravila na 36 straneh. "Potem sem pa ta pregled pravosodja pospremil z – enako, kot sem prejel – osebnim pismom evropskemu komisarju," je dodal Logar.

Zunanji minister je dejal še, "da ko se v Sloveniji odpre vprašanje pravosodja, se del politike vedno postavi zelo pokonci in začne govoriti o pritiskih na pravosodje", in da je v Sloveniji očitno prišel čas za odprto razpravo o stvareh, ki nas delijo in združujejo hkrati. Logar je dejal, da je vesel, da Evropska komisija končno obravnava vprašanje pravosodja na odprt in transparenten način, opoziciji pa je ob tem očital, da se ukvarja predvsem s tem, da poskuša iskati neenotnost v koaliciji.

Anže Logar o dopisu v zvezi s pravosodjem

Pivčeva "Moteče je, da vsebinsko delo motijo osebni ideološki pogledi"

Kot kaže trenutno, je dozdajšnje ravnanje SDS-a najbolj razburilo DeSUS, ki se že od prejšnjega tedna brani pred informacijami o razhajanjih znotraj stranke zaradi ravnanj vodstva, češ da se to premlačno odziva na ideološke teme, h katerim se v koaliciji zateka SDS. Predsednica DeSUS-a Aleksandra Pivec poudarja, da gre za razhajanja, ki jih prikazujejo mediji, in da stranka provokacijam ne bo nasedala, ampak dokončala svoje delo v vladi, pri čemer ima tudi podporo poslancev stranke.

Ponedeljkovega zapisa premierja Janeza Janše o stanju v medijih Pivčevi še ni uspelo prebrati. A, kot je poudarila, je izjemno moteče, da vsebinsko delo motijo osebni ideološki pogledi, ki se v medijih predstavljajo kot stališča vlade. Če bodo ti prevladali nad izvajanjem zavez iz koalicijske pogodbe, bodo razmislili o nadaljnjem sodelovanju, je dejala. "Mi se od tega distanciramo in še enkrat ponavljam – znotraj te koalicije nas zanima zgolj izpolnjevanje tistih vsebin, ki smo se jim zavezali," je povedala Pivčeva.

Glede Logarjevega zapisa je predsednica DeSUS-a dejala, da se ji zdi nedopustno, da se medresorsko usklajeno poročilo pospremi z dopisom, ki odraža osebne poglede. "Znotraj koalicije nas zanima zgolj izpolnjevanje tistih vsebin, h katerim smo se zavezali. Distanciramo se od različnih osebnih prepričanj in tudi dopisov, ki so jih posamezniki pisali in se pod njih podpisovali z imeni," je še dejala Pivčeva.

Predsednica DeSUS-a je nato v Odmevih še dejala: "Nikakor ne pristajam na to, da se gre v kakršni koli spopad ali vojno z mediji, zagovarjamo popolno neodvisnost in svobodo medijev. Tovrstne provokacije oziroma odpiranje teh tem je izredno škodljivo. Na to bomo v nadaljevanju vedno in korektno opozarjali. To je tudi ena izmed zahtev ali opazk, s katerimi se je naše članstvo v stranki soočilo."

Pivec: Pokrajinski odbori želijo dati vodstvu stranke, ki je enotno, legitimnost

Gantar: "DeSUS mora določiti meje, do kod še lahko sodeluje v koaliciji"

Po poročanju časopisa Dnevnik minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da mora DeSUS določiti meje, do kod še lahko sodeluje v koaliciji, ali pa se odločiti za odhod. Gantar se je včeraj sešel s predsedniki pokrajinskih odborov DeSUS-a in za četrtek že sklical izredno sejo sveta stranke, ki jo je sedem (od desetih) predsednikov pokrajinskih odborov zahtevalo konec aprila. "Nagibam se k odhodu, če zadeve v koaliciji ne bodo potekale na drugačen način in če ne bomo mogli že v kratkem izpeljati določenih stvari, za katere se zavzema naša stranka," je za Dnevnik potrdil Gantar, ki je kot "izjemno motečo" označil predvsem odpiranje ideoloških tem, k čemur se vedno znova zateka največja vladna stranka SDS.

Kot je poročal novinar Televizije Slovenija Gregor Drnovšek, bodo v DeSUS-u zdaj zahtevali, da se začnejo izvajati zaveze iz koalicijske pogodbe – predvsem ustanovitev urada za demografska vprašanja –, in to z natančnim terminskim načrtom. Neuradno je tudi slišati, da bodo člani DeSUS-a na izredni seji sveta stranke od vodstva zahtevali, da zahteva sklic izrednega koalicijskega vrha, na katerem bi razpravljali o zadnjih solističnih akcijah največje koalicijske stranke.

Z dopisom Logarja v SMC-ju niso bili seznanjeni

V koalicijski stranki SMC so do ponedeljkovega zapisa premierja Janeza Janše na vladni spletni strani o medijih kritični. Po njihovih besedah so mediji v času epidemije svojo vlogo več kot korektno odigrali, zato je Janšev zapis po prepričanju vodje poslancev SMC-ja Janje Sluga še toliko manj primeren. V SMC-ju po poročanju Radia Slovenija izražajo dvom, da je takšen način komuniciranja politike z mediji nekaj, kar lahko prispeva k večji verodostojnosti obeh strani – tako medijev kot politikov. Želijo si, da bi bilo tovrstnih napetih odnosov čim manj na obeh straneh.

Zunanji minister je v Bruselj poslal dopis s kritiko slovenskega pravosodja

SMC se distancira tudi od spremnega dopisa zunanjega ministra Anžeta Logarja k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Sloveniji, v katerem je opisal svoje videnje delovanja slovenskega pravosodja. Med drugim je pojasnil, da se številni sodni postopki končajo, ker zadeve zastarajo, številne sodbe ustavnega sodišča pa niso bile implementirane. "Dopis ruši ugled sodstva in škoduje ugledu Slovenije," meni Janja Sluga. V stranki poudarjajo, da je vsebinski del poročila v največji meri pripravilo ministrstvo za pravosodje s še dvema ministrstvoma. Zadovoljni so, da podatki govorijo v korist temu, da se je stanje na področju sodstva v Sloveniji izboljšalo. Verjamejo, da bo poročilo dobra podlaga za to, da bo Evropska komisija pripravila objektivno in korektno poročilo o stanju vladavine prava na ravni EU-ja, je v današnji izjavi novinarjem v DZ-ju pojasnila vodja poslanske skupine Sluga.

S spremnim dopisom zunanjega ministra po njenih trditvah v SMC-ju niso bili seznanjeni in ga ne jemljejo kot stališče vlade. Menijo, da samo poročilo prikazuje stanje na podlagi dejstev, verodostojnih in konkretnih podatkov, ki govorijo sami zase, in torej ne potrebuje dopolnitve. Na vprašanje, kako dolgo bodo to v koaliciji še tolerirali, pa je odgovorila z besedami: "Upam, da se strinjamo, da nikoli in nikdar ne moremo obupati že ob prvi oviri. Vsako oviro je treba pogledati skupaj, z vseh strani, se pogovoriti in videti, kako naprej."

Tonin: "Resnico kot vrednoto dolžan zasledovati vsak politik in medij"

V Novi Sloveniji so poudarili, da objektivnost pri poročanju gradi demokracijo, pristranskost pa, da jo onemogoča. Predsednik NSi-ja Matej Tonin se je ob razpravah o medijih, ki jih je z objavo zapisa na vladni strani o vojni z mediji sprožil premier Janez Janša, odzval na Twitterju. Med drugim je zapisal, da imajo mediji in politiki veliko odgovornost, resnica pa da je tista vrednota, ki ji je dolžan slediti vsak politik in tudi medij.

Tonin se je popoldne na Twitterju odzval tudi na spremni dopis zunanjega ministra Anžeta Logarja k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Sloveniji, poslanem Evropski komisiji. Po mnenju Tonina se stanje v pravosodju izboljšuje, vendar z njim še ne moremo biti zadovoljni. Opozoril je, da je preveč zastaranj v odmevnih primerih, nekatere zadeve pa kljub dokazom ne doživijo sodnega epiloga, pri čemer je izpostavil Teš 6, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in domnevno pranje iranskega denarja v NLB-ju.

Janez Janša in Vojna z mediji

Oster odziv na opozicijski strani

Na Janšev zapis Vojna z mediji se je ostro odzvala opozicija. Predsednik LMŠ-ja in nekdanji premier Marjan Šarec je vladi prek Twitterja svetoval, naj se raje kot različnim obračunavanjem posveti izhodni strategiji za gospodarstvo. Dodal je, da s takimi ravnanji vlada ne bo dobila gospodarske in družbene bitke. S tem se je navezal na novico o ugotovitvah Umarja, da so posledice epidemije novega koronavirusa in ukrepov za njeno zajezitev že močno negativno vplivale na aktivnost v evrskem in slovenskem gospodarstvu.

Koalicijske partnerice podpirajo ministra Počivalška

Po besedah evropske poslanke in podpredsednice SD-ja Tanje Fajon je Janševa kolumna nedopustna, nizkotna in sramotilna. Označila jo je kot zlorabo institucije predsednika vlade proti svobodi medijev. Ugotavlja, da Janša v zapisu uporablja skrb vzbujajoč jezik ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dejala je še, da jo kolegi v Bruslju že pogosto sprašujejo o dogajanju v Sloveniji in zaskrbljeni spremljajo razmere. V SD-ju so premierja Janšo pozvali, naj konča vojno proti medijem in pravosodju.

Da je Janša v pismu uporabil populistično retoriko spodkopavanja medijev in avtoritet v družbi, meni tudi koordinator Levice Luka Mesec. Po njegovem mnenju želi Janša tako "zaobiti medije kot družbeno kritiko in seveda sam neposredno kot vodja nagovarjati svoje volivce s čim manj komentarji in kritikami". Vendar pa po mnenju Mesca s tem Janša samo kaže svoje "avtoritarne tendence". Ob tem je koordinator Levice komentiral Janševo referenco na nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla. Kot je dejal, v primeru, ki ga opisuje Janša, ni šlo za levičarski obračun s Kohlom, pač pa za razkritje korupcijske afere, v kateri se je konec 90. let razvedelo, da se je CDU/CSU, ki ga je vodil, dolga leta financiral iz črnih fondov. Temu je nemška javnost tedaj pokazala vrata. "In mislim, da tudi vsaka podobnost s slovenskim medijskim razkritjem korupcije v aferi maske ni naključna," je dodal.

Odziv Društva novinarjev

Predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek meni, da gre pri Janševem zapisu z naslovom Vojna z mediji za spodkopavanje kredibilnosti medijev. Kot je dejala za Radio Slovenija, sam zapis po njenem mnenju ni namenjen le medijem, temveč predvsem splošni javnosti.

Fajon: Zloraba položaja za strankarske interese

Luka Mesec je kot nesprejemljiv označil tudi dopis glede vladavine prava v Sloveniji, ki ga je Bruslju poslal zunanji minister Anže Logar. Koordinator Levice meni, da imamo opravka s praksami, ki jim v demokratični državi ne bi smelo biti mesta. "Za to, da bi obranili dobro ime Janeza Janše", so po besedah Mesca pripravljeni rušiti institucije demokratične družbe.

"Očitno je zunanji minister svoj položaj zlorabil v politične interese svoje stranke," je na novinarski konferenci SD-ja na sedežu stranke ugotavljala Tanja Fajon in to označila za nedopustno. Po njenem mnenju to Slovenijo v času, ko se bližamo predsedovanju EU-ju, postavlja stran od jedrne Evrope, vodi v višegrajsko skupino, postavlja se nad vladavino prava, ki je danes temeljna vrednota EU-ja. "Dejanje sramoti ugled Slovenije, žali in blati našo državo na tujem ter pošilja v tujino, da Slovenija očitno ne bo zmogla uspešno predsedovati EU-ju," meni Fajonova.

Da poročilo, ki so ga pripravile strokovne službe, minister za zunanje zadeve pokomentira z osebnim pismom, je po mnenju podpredsednice SD-ja in nekdanje ministrice za pravosodje Andreje Katič nesprejemljivo. Od aktualne ministrice Lilijane Kozlovič pričakuje, da bo odločneje stopila v bran pravosodnim organom. Ob tem pa je Katičeva pojasnila, da jih je še najbolj zmotil način, na katerega je pismo napisano. Ko vidni politik, kot je zunanji minister, izraža nestrinjanje z odločitvami, ki jim niso všeč, po njenem mnenju ruši neodvisnost sodstva.

Joveva in Grošelj pisala evropskima komisarjema

Zaradi spremnega dopisa Anžeta Logarja sta evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) pisala evropskima komisarjema Didierju Reyndersu in Veri Jourov. Med drugim sta zapisala, da dopis vsebuje zavajajoče navedbe in stališča stranke SDS. Evropska poslanca sta v pismu komisarjema za pravosodje ter za vrednote in preglednost poudarila, da vlada Logarjevega spremnega dopisa ni potrdila in da gre za samostojno dejanje ministra. Po njunih besedah so namen tega dopisa predvsem nadaljnja nepotrebna diskreditacija slovenskega sodnega sistema, pritiski na sodnike in tožilce z namenom razgradnje pravosodnega sistema ter njegove podreditve politiki in interesom SDS-a po vzoru Madžarske.

Kot primer zavajanja v Logarjevem dopisu evroposlanca omenjata primer pranja iranskega denarja, glede katerega Logar po njunem mnenju ni navedel vseh dejstev in okoliščin. Joveva in Grošelj pričakujeta, da bosta komisarja poročilo o stanju vladavine prava v Sloveniji še posebej pozorno preučila in ob tem upoštevala vsa dejstva, kompleksnost in občutljivost tega področja za delovanje sodobne demokracije.