"S priznanjem samim pa so povezane tudi pravice za uspešno integracijo: pravice do ohranjanja narodne identitete, kulture, do medijske zastopanosti, negovanja jezika in pravice do ustreznega sistema financiranja manjšinskih društev," je v oddaji NaGlas! TV Slovenija dejala vodja projektov Zveze hrvaških društev v Sloveniji Maja Milas.

"V bistvu se vsa društva ne potegujejo oziroma nimajo ustrezne zmogljivosti za prijavo na razpise in je treba vsem manjšinskim društvom – tudi tistim, ki so mogoče manj ambiciozna – zagotoviti sredstva za delovanje, ker vseeno povezujejo široko bazo ljudi," je pojasnila Maja Milas. Na razpise Evropskega socialnega sklada (ESS), ki je v prejšnji finančni perspektivi razdelil 10, 6 milijona evrov, v sedanji pa bo do leta 2020 razdelil dobrih tri milijone in pol, se namreč lahko prijavijo prav vsa društva in nevladne organizacije, ki komisijo prepričajo s projekti za različne ranljive skupine. Narodne skupnosti so le ena izmed njih.

Ali nevladne organizacije res poznajo potrebe manjšincev?
"Na te razpise se prijavljajo tudi druga kulturna društva, ki niso manjšinska, ki so profesionalna društva, ki imajo profesionalno zaposlen kader, sicer dobro institucionalno zmogljiva, vendar ne vem, ali lahko ta društva dosežejo ustrezne učinke med samimi pripadniki oziroma ali poznajo potrebe oziroma ranljivost pripadnikov narodnih skupnosti," je še opozorila Maja Milas.

Za razpise vedo le tisti, ki morajo vedeti
Maja Milas je menila, da bi morali vzpostaviti model financiranja, ki bi bil prilagojen za manjšinske skupnosti, skupaj s sistemom obveščanja. "Bistvenega pomena je tudi spremljanje oziroma obveščanje o razpisih. Če ni profesionalnega kadra, je težko neprestano spremljati. Moral bi obstajati sistem obveščanja samo za manjšinske skupnosti," je dejala Maja Milas in spomnila, da tudi sama do pred dvema letoma ni vedela za evropske razpise, čeprav je pri Zvezi hrvaških društev Slovenija že deset let. Na zadnjem pa je s projektom Kulturnik le bila uspešna ter jih pridobila ...

Projektno=začasno financiranje
Toda projektno financiranje predstavlja negotov in nestabilen način financiranja, še posebej za manjšinska društva, ker je predvsem začasne narave in onemogoča dolgotrajnejše, bolj stabilno programsko delovanje. Precejšnje razlike so tudi v sredstvih, ki si jih posamezna društva priborijo "na trgu" oziroma razpisih. "Razlike nastajajo zaradi številnosti društev, ambicioznosti in organiziranosti društev. Odvisno je tudi od tega, kakšen kader ima posamezno društvo." Nekatera društva se namreč tudi do deset let učijo, kako pisati evropske projekte. Toda: "Bolj kot časovna komponenta je pomembna upravljavska sposobnost društev. Ker nimajo profesionalno zaposlenega kadra, ki bi spremljal razpise, ljudje, ki bi se ukvarjali s tem tudi za plačilo. Težko je na prostovoljni podlagi motivirati ljudi, da bi pripravljali tako obsežne projekte."

Potreben je večji pritisk matičnih držav
To še posebej velja za mlade, saj je velika težava, s katero se društva soočajo, prav to, da ne znajo pritegniti mladih. Tudi to bi po njenem mnenju zagotovo izboljšali s samim priznanjem statusa. "S priznanjem statusa so tudi druge pravice povezane, v tej fazi je težko motivirati mlade, da bi vse delali prostovoljno, sploh pa pri tako obsežnih in kompleksnih nalogah, kot je prijava na projekte," je še dejala Maja Milas. Meni tudi, da bi morale matične države izvesti večji pritisk na najvišji ravni, ne glede na to, da zveze oziroma društva skupnosti dobro sodelujejo s slovenskimi institucijami – tako z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti kot Službo za kulturne raznolikosti in človekove pravice na Ministrstvu za kulturo.

Manjšinskim društvom drobiž
Sklad za kulturne dejavnosti je v zadnjih šestih letih društvom skupnosti za ljubiteljsko kulturo nakazal dober milijon evrov, pravijo na ministrstvu za kulturo. Lani je bilo na voljo 160.000 evrov, ki si ga je razdelilo 93 društev – polovica torej od slabih 200, kolikor naj bi jih delovalo v Sloveniji. Rezultati zadnjega razpisa iz leta 2016 so razvidni tukaj, zneski se gibljejo od 250 do 2.500 evrov za posamezni projekt. Do ponedeljka, 20. februarja pa so odprti trije razpisi za projekte področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev.

Radodarna Evropa
Ko gre za ranljive skupine, ki jim je treba pomagati pri zaposlovanju in vključevanju v družbo, je veliko bolj radodaren ESS, a kaj, ko so do njegovih sredstev upravičena prav vsa društva in organizacije, ki samo del svojih dejavnosti namenjajo tudi pripadnikom skupnosti. Tako so od 2007 do 2013 na petih razpisih za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin razdelili 10,6 milijona evrov. Toda, do teh sredstev so bile deležne tudi Slovenska filantropija, zavod EN-Knap, Društvo slovenskih pisateljev in številne druge organizacije, ki pa niso manjšinske.

Denar pač dobijo najboljši!
Do leta 2020 ESS namenja tri milijone in pol evrov za te razpise, eden za 1,2 milijona evrov je že končan, od tega so 657.000 prejeli pripadniki skupnosti. Dva bosta še razpisana, je za oddajo NaGlas! pojasnil vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo dr. Sašo Gazdić. Včasih niso prejemniki sredstev manjšinska društva, so pa vključena v izvajanje projektov ali pa so vanje vključeni predstavniki skupnosti, ki niso člani društev, pa na očitke Maje Milas odgovarja Gazdić in dodaja: "Res je, treba se je odločiti za najboljše projekte, nikoli ni denarja za vse. Dobijo pač tisti, ki so najboljši."

Manjšinski menedžerji
"V resnici se že pogovarjamo, da bomo v naslednjem razpisu konec tega leta spet objavljen večji poudarek dali prav temu, da bi ljudi usposobili za menedžerske sposobnosti vodenja takih društev, prijave za tovrstna znanja," napoveduje Gazdić.

Davkoplačevalski denar tudi za Đura
"Marsikdo je svoboden umetnik in tudi kot tak prejema podporo ministrstva, marsikdo je dobil za svoj projekt, denimo gledališki projekt, Oliver Frljić, Branko Đurić - Đuro, dobijo denar od ministrstva za kulturo, pa tega ni zbrano v podatkih, ki jih danes predstavljamo," je še povedal Gazdić. "Ko me sprašujete o sistemski podpori po vzoru za italijansko in madžarsko skupnost se jaz na tem mestu raje ne bi izrekel, ker gre za politično odločitev. In o tem, kakšen status dodeliti kakšni skupnosti odloča državni zbor," pa je žogico v dvorišče politike vrnil Gazdić.

Hrvati v DZ-ju
In res – v četrtek, 23. februarja, bo predsednik DZ-ja Milan Brglez sprejel predstavnike Zveze hrvaških društev v Sloveniji. Hrvaška skupnost v Sloveniji si namreč že nekaj časa prizadeva za status manjšine, preostale pa si glede statusa in tega, kaj bi on konkretno pomenil, niso enotne.