Janez Janša in Karl Erjavec. Foto: BoBo
Janez Janša in Karl Erjavec. Foto: BoBo

Poskus opozicijskih strank se je lep čas vlekel ‒ napovedali so ga že lansko jesen ‒ in na koncu propadel. Kandidat za novega predsednika vlade Karl Erjavec je na glasovanju dobil 40 glasov, kar ni le manj od potrebnih 46, manj je tudi od pričakovanih 42. Kaj zdaj čaka stranke t. i. Koalicije ustavnega loka? Bo vlada Janeza Janše končala mandat? Kako bodo ravnali poslanci DeSUS-a, ki so razdeljeni, v konfliktu z lastnim vodstvom stranke, kaj bo s SMC-jem? Dogajanje sta za MMC komentirala politična analitika Alem Maksuti ter Rok Čakš.

Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev

Čakš: Vlada do konca, znotraj levice boj za dominantno vlogo

Čakš meni, da bo vlada Janeza Janše redno dokončala mandat ‒ naslednje parlamentarne volitve so namreč prihodnje leto. "Od tu naprej je pričakovati, da nekih poskusov konstruktivne nezaupnice ne bo več in da bo vlada v tej sestavi dokončala mandat. Morda bo prišlo do manjše rekonstrukcije," je ocenil. To pa še ne pomeni, da bo imela lahko delo. Za začetek: je manjšinska, torej nima zagotovljenih 46 glasov, če bo treba na primer izvoliti nove ministre ali pa potrjevati zakone po vetih državnega sveta. Morala bo iskati zunanjo podporo, pa naj bo to pri DeSUS-u ali SNS-u.

Pri tem pritisk opozicije ne bo popustil, je napovedal Čakš. Pričakujemo lahko vlaganje novih in novih interpelacij, pri čemer si bodo opozicije stranke podajale vlagateljsko štafeto. Formalno se bo KUL-sodelovanje nadaljevalo, a bolj kot bomo blizu volitev, več bo solističnih akcij in več predvolilnega boja, je zatrdil. "V levi opoziciji lahko pričakujemo priprave na volitve. V smislu, da se bo odvil interni boj levo od sredine, katera stranka bo prevzela dominantno vlogo in s tem dodaten učinek tistega kandidata, ki lahko premaga Janeza Janšo."

Mislim, da je to labodji spev Karla Erjavca. V smislu, da ne bo nikoli več pretendent za tako visoke funkcije.

Čakš

Čakš je še poudaril, da se pri nas vse bolj krepi zakonodajna veja oblasti. To smo opazili že pod vlado Marjana Šarca, ko je vedno znova novačil podporo po parlamentu, in podobno bo zdaj pod Janezom Janšo, čeprav ima "neke dogovore že sklenjene".

Janševa vlada uspešno prestala nezaupnico

Čakš: Labodji spev Erjavca, SMC se mora redefinirati

Erjavec se je kot kandidat
Erjavec se je kot kandidat "iztrošil". Koliko političnega kapitala mu je ostalo? Foto: BoBo

Pred stranko DeSUS so zdaj težki časi, je dejal Čakš. "DeSUS si je s tem brezglavim izstopom iz Janševe vlade pod taktirko Karla Erjavca naredil medvedjo uslugo." Vlada namreč izvaja številne projekte, ki so v korist upokojencev, z umikom pa si bo DeSUS težko pripisal zasluge zanje. Do neke mere bi šlo s sklenitvijo sporazuma med stranko in koalicijskim trojčkom, da bodo poslanci DeSUS-a lahko dosežke pred volivci prikazali kot lasten uspeh. "Če bo DeSUS ostal parlamentarna stranka, ne bo ostal zaradi Karla Erjavca, ampak kljub Karlu Erjavcu."

Težki časi so tudi pred Erjavcem osebno, je nadaljeval. "Mislim, da je to labodji spev Karla Erjavca. V smislu, da ne bo nikoli več pretendent za tako visoke funkcije."

SMC-ju ankete slabo kažejo, Počivalšek jo mora močneje pregnesti v zagovornika podjetnikov, meni Čakš. Foto: BoBo
SMC-ju ankete slabo kažejo, Počivalšek jo mora močneje pregnesti v zagovornika podjetnikov, meni Čakš. Foto: BoBo

V težkem položaju je tudi koalicijska stranka SMC. V težavah pa bi bila tudi v opoziciji, je ocenil Čakš. "Če bi prestopili, potem volivci ne bi imeli nobenega razloga, da volijo SMC, ker imajo zraven še vsaj dve sorodni stranki, kot sta LMŠ in Stranka Alenke Bratušek." SMC zdaj čaka redefinicija, kot jo je napovedal predsednik stranke Zdravko Počivalšek. Postati morajo liberalna, sredinska, podjetniška stranka, ki ji gre predvsem za blaginjo slovenskega gospodarstva, je zatrdil Čakš.

"V vsakem primeru so bili v slabem položaju. Ampak so ostali na tej strani, ker so glede na izkušnjo v Šarčevi vladi ocenili, da je ta vlada pod Janšo bolj sposobna redno končati mandat kot pa kakršna koli druga, ki bi jo vodil ali Šarec ali Erjavec."

Maksuti: Če ne bi bilo epidemije, bi se Janši zgodila ulica

Alem Maksuti. Foto: BoBo
Alem Maksuti. Foto: BoBo

Janez Janša nima več nobenega kompasa. Kar pomeni, izgubil je vse nadzorovalne funkcije in lahko počne, kar koli hoče.

Maksuti

Izid glasovanja je bil glede na dogajanje v zadnjih dveh tednih, predvsem glede na skrhane odnose znotraj nekaterih strank, pričakovan, je dejal Alem Maksuti.

Manj pričakovan pa je "rok trajanja" obstoječe vlade. Deloma je odvisen od dogajanja v civilni družbi in njenega pritiska, a še najbolj od poslanskih glasov, od parlamentarne aritmetike. V obstoječih okoliščinah je napovedovati, ali bo vlada dokončala mandat, nekoliko preveč nostradamusovosko, se je izrazil. Še posebej zato, ker imamo epidemijo. "Obstoj te vlade je odvisen tudi od drugih okoliščin v političnem okolju. Predvsem imam v mislih epidemijo in to uvajanje policijske ure in ukrepe, ki so trenutno v veljavi, ker na žalost so takšni, kot so. Ampak mislim, da bi se, če ne bi bilo epidemije, Janezu Janši že zdavnaj zgodila ulica, kot se mu je leta 2012."

V SMC-ju so s to potezo praktično dokončno pokazali, da je projekt Stranke Mira Cerarja kot antipoda politiki Janeza Janše in SDS-a, dokončno pokopan.

Maksuti

Za konstruktivno nezaupnico je glasovalo 40 glasov, kar zelo verjetno pomeni, da med njimi ni bilo glasov poslancev SMC-ja. To pomeni, da predsedniku vlade Janezu Janši ni treba več skrbeti, kako bodo ti glasovali. Po javnomnenjskih anketah so pred izpadom iz parlamenta, zato niso več neke vrste "nadzorna funkcija". Alternative ni več, Janša pa jim lahko vedno znova zagrozi s predčasnimi volitvami, je povedal Maksuti. "Janez Janša nima več nobenega kompasa. Kar pomeni, izgubil je vse nadzorovalne funkcije in lahko počne, kar koli hoče." Zdaj so na preizkušnji institucije pravne države, še posebej ustavno sodišče, ki po Maksutijevi oceni dobro opravlja svojo funkcijo.

A še vedno ne smemo pozabiti, da je vlada manjšinska. Z vsakim dnem smo bliže volitev in s tem se bo dvigovala napetost, je napovedal. Tudi SMC ‒ tako kot DeSUS ‒ ni koherentna politična skupina, in vprašanje je, kdaj bo za posameznike iz SMC-ja šel Janša predaleč.

Kaj bo s posameznimi strankami

SMC ni več to, kar je bil pod Mirom Cerarjem. Foto: BoBo
SMC ni več to, kar je bil pod Mirom Cerarjem. Foto: BoBo

Opozicijske stranke bodo zdaj lahko "komunicirale brez rokavic" in krivdo za obstanek vlade pripisale SMC-ju. Začel se bo boj za 90.000 glasov, ki jih je SMC prejel na prejšnjih volitvah. Razpršili se bodo ali med tri sredinske stranke ali pa porodili ambicije za neko novo stranko. To je tudi ključen trenutek, da se izkristalizira, kdo je "praktično vodja" leve opcije. Leva stran ima tri potencialno močne kandidate, to so Marjan Šarec, Luka Mesec, Tanja Fajon, morda tudi Alenka Bratušek, je naštel Maksuti. Ali pa za nekoga drugega, ki bi se še lahko pojavil na strankarski sceni.

Od danes naprej ni več izgovorov o tem, kdo podpira Janeza Janšo, ki je na pohodu za uresničitev svoje politične platforme, t. i. druge republike. Prav tako postaja jasno, da je stranka SNS Zmaga Jelinčiča postala nadkoalicijska stranka. To je isti diskurz, kot ga je SDS v prejšnjem mandatu uporabljal za stranko Levica, ki je bila pridružena Šarčevi vladi.

Maksuti

Medtem se temni oblaki pnejo nad obzorjem dveh desnih strank: NSi-ja in SNS-a, zatrjuje analitik. V proporcionalnih parlamentarnih sistemih je pač tako, da volivci ene opcije bolj množično izberejo stranko, ki ima potencial premagati drugo stran. To bo tudi tokrat SDS, ki bo spet prevzemal volivce NSi-ju in SLS-u, je napovedal analitik. Zmaga Jelinčiča to morda ne skrbi, ker najbrž nima več velikih političnih ambicij, bi pa to moralo posebej skrbeti ekipo Mateja Tonina.

Če koalicija ne sklene dogovora, tihega ali javnega, s poslanci DeSUS-a, se lahko še vedno pogovarja z Jelinčičevim SNS-om. Foto: BoBo
Če koalicija ne sklene dogovora, tihega ali javnega, s poslanci DeSUS-a, se lahko še vedno pogovarja z Jelinčičevim SNS-om. Foto: BoBo

Kaj pa DeSUS? Potencial Karla Erjavca za tako visoke funkcije je izstrošen, ni pa to še njegov politični konec, je nadaljeval Maksuti. Erjavec bo moral zagrizti v rekonstrukcijo stranke, kjer so problem tako odbori kot poslanska skupina. "To bo treba razrešiti, če seveda želi stranka dočakati neko svetlo prihodnost." Izključili so poslanca Roberta Polnarja, ki je formalno sicer še vedno član poslanske skupine, Branko Simonovič je do potez Erjavca javno zelo kritičen. Ostajata mu dva poslanca, ki sta mu nekoliko bliže. Vse to sešiti nazaj bo tako težko, da bodo morda celo prisiljeni združevati poslanske skupine z drugimi skupinami ali celo strankami, kar bo za stranko, kot je DeSUS, z dolgo zgodovino in obširno terensko strukturo, "izjemno težka pozicija".

Maksuti je posebej izpostavil govor izključenega DeSUS-ovega poslanca Polnarja, v katerem je poslanec kritiziral nekdanjega šefa Erjavca, med drugim mu je očital "podkapacitiranost". "To, kar je danes govoril, je bilo novo dno slovenske demokracije."

Sicer pa je naša demokracija utrpela hud udarec že s tem, da sta stranki SMC in DeSUS pred volitvami napovedli, da z Janšo ne bosta sodelovali, zdaj pa sta z njim v vladi, je še spomnil.

Pričakuje se rekonstrukcija vlade